EF SEB LU logo

Po študiju

Alumni zgodbe

Zgodba: prof. dr. Metka Tekavčič

KRATKA PREDSTAVITEV

  • Leto in smer zaključka študija na EF: 1995, doktorat znanosti
  • Asociacija na EF: Naša fakulteta
  • Najljubša knjiga: Več jih je, ki so mi posebej pri srcu. A če moram izbrati eno, naj bo Mali princ zaradi misli, da kdor hoče videti, mora gledati s srcem
  • Življenjski moto: Misli pozitivno in glej naprej. Pomagaj, če moreš, če ne moreš, pa ne škodi.

Q&A INTERVJU

1. EF spremljate skozi številne vloge; študijsko obdobje, profesorska funkcija in vloga dekanje. V čem je čar, pa tudi izziv, vsake od teh?

Študijsko obdobje je bilo zelo lepo. Odprlo mi je številna obzorja in stkalo mnoga prijateljstva, ki trajajo še danes. V gimnaziji so me učitelji nagovarjali za študij medicine, jaz pa sem želela študirati matematiko. Zadnji hip sem se premislila, kar poleti, ko sem šla pogledat fakulteto in mi ni bila všeč. Danes to seveda ne bi bilo tako preprosto, a zame se je razpletlo srečno. Ekonomija je bolj živa veda. Ukvarja se z ljudmi in kompleksnimi družbenimi vprašanji, kar me je vselej privlačilo. Matematika je sicer ostala moja velika ljubezen, a rada imam tudi vsebine, ki jih poučujem na Ekonomski fakulteti. S študenti delam že več kot 30 let in svoje delo imam zelo rada. Rada sem v predavalnici, rada delam kot mentorica in veselim se študentskih uspehov. Študentska radovednost in radoživost ter vznemirljiva pričakovanja vsakokratnih generacij dajejo učiteljem svojevrstno energijo. Veliko sem se naučila od svojih učiteljev, ves čas pa se učim tudi od študentov. Znanje in izkušnje je lepo prenašati na mlajše generacije. To velja tudi za obdobje dekanovanja, čeprav to s seboj nosi dodatne izzive in odgovornosti. Pomembno se mi zdi zavedanje, da smo fakulteta ljudje, ki jo ustvarjamo in smo s kakovostjo svojega dela odgovorni za njen razvoj. Vsak je odgovoren za tisto, kar počne in pove. Kadar poslušamo, pa smo odgovorni tudi za tisto, kar slišimo. Spoštovati je treba Goethejevo misel, da vsak sliši tisto, kar razume. Zato si želim, da bi naši študentje slišali veliko. Da bi se nenehno sprehajali po zakladnici znanja, razvijali kritično misel, prispevali k nastajanju novega znanja in pomembno sooblikovali našo prihodnost.

2. Katere besede, izrečene na EF, so vam ostale še posebej v spominu in kdo jih je izrekel?

V času študija, bilo je še v prejšnji državi, sem bila predsednica fakultetne študentske organizacije in takratni dekan prof. Vladimir Frankovič mi je večkrat rekel Hodite po svetu z odprtimi očmi. In predvsem hodite po svetu. Izkoristite vsako priložnost. Tudi če boste šli v tujino zgolj, da pogledate na uro, se vam bodo obzorja razširila in naučili se boste nekaj novega. Vodstvo fakultete nas je takrat zelo spodbujalo k vsem oblikam mednarodne aktivnosti. To je ostalo v meni za vedno in profesorjevih besed sem se velikokrat spomnila, ko smo imeli razprave o internacionalizaciji in nujnosti mednarodnega uveljavljanja fakultete. Številne generacije študentov in učiteljev so prispevale k temu, da je danes fakulteta z dvema najbolj prestižnima akreditacijama na področju poslovnega izobraževanja v svetu prepoznana kot kakovostna mednarodna poslovno ekonomska šola. Pred dvajsetimi leti so bile to naše sanje, danes je to naš dosežek

3. EF obeležuje častitljivo obletnico, 70 let. Kako vidite EF, ko bo praznovala 80 let?

Pred dobrim letom smo na fakulteti sprejeli novo strategijo. Do nje smo prišli v procesu preverjanja in zbliževanja zamisli in možnosti skozi razgibane, ki so vključevale vse zaposlene in druge člane naše akademske skupnosti. Strategija je ambiciozna, njen uspeh pa je odvisen od tega, kako jo bomo uresničevali. To je naša skupna odgovornost, zato je prav, da smo bili vsi vključeni v njeno sooblikovanje. Vanjo verjamem. V viziji smo zapisali, da bo Ekonomska fakulteta leta 2025 med poslovnimi in ekonomskimi šolami Srednje Evrope prva izbira za skupno raziskovanje, učenje in oblikovanje trajnostnih razvojnih rešitev.

Pripravila: mag. Tina Drolc
Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Zgodba: Janez Škrabec, ustanovitelj in direktor podjetja Riko, d. o. o.

KRATKA PREDSTAVITEV

(Rojen leta 1963)

  • Leto zaključka študija na EF: 1987, zunanjetrgovinska smer
  • Asociacija na EF: Bistven in nezamenljiv korak na moji življenjski in karierni poti. Visoka šola razmišljanja. Druženje z lucidnimi ljudmi, oblikovanje generacije in prijateljstev.
  • Najljubša knjiga: Na piedestal — nehvaležno do vseh ostalih, ki so me očarale —postavljam Natašin ples Orlanda Figesa. Če to knjigo dopolnim s Civilizacijo Nialla Fergusona in z Zakaj narodi propadajo Darona Acemogluja in Jamesa A. Robinsona, dobimo res globok pogled v tkivo naše kulture. V najširšem možnem smislu. Obvezno za vse tiste, ki bi radi razumeli več.
  • Življenjski moto: Expect nothing, blame no one, do something.

Q&A INTERVJU

1. Kako se spominjate svojih študijskih let na EF in zakaj ste sprejeli funkcijo predsednika Alumni kluba EF?

Entuziazem, burna in odkrita izmenjava idej, odlični in dialoško odprti profesorji, vera v prihodnost svobodne pobude, podjetništva, družbe. Nepozabni spomini. Kako pomembno je bilo v formativnem smislu to obdobje, se je v spoznanju izkristaliziralo šele pozneje v življenju. To ni bil le čas razpiranja in bogatenja znanja, ampak tudi oblikovanja in utrjevanja vrednot. In pomembnih povezav. Tako z veseljem predsedujem Alumni klubu, to je združba najboljših, ki bodo zaznamovali prihodnost, povezava znotraj kluba je povezovanje za življenje, za čase dilem in preizkušenj, ki pridejo: če pri tem lahko karkoli prispevam, sem z veseljem na voljo.

2. Katere besede, izrečene na EF, so vam ostale še posebej v spominu in kdo jih je izrekel?

Bil je prof. dr. Ivo Fabinc, ki nam je razkrival čare zunanje oz. mednarodne trgovine. Kot bi bilo včeraj, se spomnim njegovih predavanj, ki so tako živo črpala primere iz prakse in bogatila snov z anekdotami in lastnimi izkušnjami. Spomnim se enega od njegovih predavanj, ko nam je pripovedoval zgodbo iz Indije, ob tem pa povedal, kaj vse je ob nekem srečanju moral pojesti. Pozabil sem natančno kaj, ampak verjemite, nič okusnega ni bilo. In nauk, ki nam ga je podal, je bil: » če niste pripravljeni tudi sami narediti tega, kar sem jaz, potem niste izbrali prave poti.«

3. EF obeležuje častitljivo obletnico, 70 let. Kako vidite EF, ko bo praznovala 80 let?

Fakulteta bo še bolj povezana s svetom in z mednarodnimi središči, pretočna, zaželena študijska destinacija za tuje študente in cenjeno izhodišče našim, ko se bodo usmerjali v nadaljevanje študija v mednarodnem okolju. To ni prerokovanje, temveč prognoza, ki temelji na realni diagnozi.

Zgodba: g. Aleš Mižigoj, glavni direktor Medex d.o.o.

BRIEF PRESENTATION

  • Leto in smer zaključka študija na EF: Leta 1958 sem zaključil študij na Ekonomski fakulteti. Takrat je bil samo univerzalni program.
  • Vaš profesionalni naziv/izobrazba: Z diplomo sem prejel akademski naziv diplomirani ekonomist.
  • Asociacija na EF: Začela so se odpirati nova obzorja razsežnosti ekonomskih znanosti.
  • Najljubša knjiga: Najljubša knjiga, ki sem jo prebral, je: Ivan Cankar, Hlapci.
  • Življenjski moto: Večni optimist.

Q&A INTERVJU

Zakaj ste se odločili za študij na Ekonomski fakulteti (EF) in kako se spominjate svojih študijskih dni?

Že kot deček v osnovni šoli sem kazal zanimanje za trg. Doma smo imeli kmetijo in pridelovali jagode, češnje in breskve. Popoldan sem hodil s košarico jagod, češenj ali breskev po hišah v Krškem ter jih prodajal. Imel sem kar dober uspeh. Študij na Ekonomski fakulteti mi je dal veliko teoretičnega znanja, ki sem ga potem zelo s pridom uporabil v praktičnem življenju. Študentskih dni se spominjam predvsem po napornem prvem letniku, kjer je profesor dr. Vadnal predaval matematiko. Jaz nisem imel nobenih osnov iz srednje ekonomske šole, zato sem včasih že kar obupoval, zakaj sem šel na ta študij, vendar moja nagnjenost k poslovnemu delu je bila močnejša. Tako sem tudi po napornem študiju matematike premagal največjo oviro v času svojega študija. V času rednega študija sem na fakulteti vodil tudi referat predvojaške vzgoje.

2. Kako je EF zaznamovala vašo kariero, ter katere besede, izrečene na EF, so vam ostale še posebej v spominu in kdo jih je izrekel?

Kot sem že omenil, sem v času študija osvojil teoretične temelje ekonomije. V spominu so mi najbolj ostale vsebine profesorjev dr. Vadnala, dr. Modica, dr. Dularja.

3. EF obeležuje častitljivo obletnico, 70 let. Kako vidite njeno vlogo danes, se je le-ta spremenila?

Osnovna vloga Ekonomske fakultete mora ostati podajanje teoretičnega znanja ekonomije. Seveda je danes študij povsem drugačen, kot je bil v času pred šestimi desetletji. Prepričan sem, da je Ekonomska fakulteta tudi danes odlična in daje zelo kakovostne kadre. Priporočam, da Ekonomska fakulteta zaposli še več inozemskih profesorjev zaradi internacionalizacije in tako še poveča svoj ugled v svetovnem merilu.

Pripravila: mag. Tina Drolc

Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Zgodba: mag. Tomaž Berločnik, predsednik Uprave družbe Petrol, d. d.

KRATKA PREDSTAVITEV

  • Leto zaključka študija na EF: 1997
  • Vaš profesionalni naziv/izobrazba: Univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti, MBA.
  • Asociacija na EF: Na EF sem opravil 1-letni magistrski študijski program, ki se je v celoti izvajal v Radovljici pod vodstvom prof. dr. Janeza Prašnikarja. To je bilo zelo intenzivno študijsko leto, zato sta moji asociaciji na EF garanje in profesor Prašnikar. V izjemno kratkem časovnem obdobju (vključno s sobotami in z nedeljami) nas je profesor maksimalno angažiral in na ta način smo pridobili ogromno znanja.
  • Najljubša knjiga: Najljubše knjige nimam; zelo veliko in rad berem. Omenil bi knjigo, morda manj znano, a zelo priporočam njeno branje, to je Blink (slovensko Preblisk), avtor Malcolm Gladwell.
  • Življenjski moto: ‘Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri’.

Q&A INTERVJU

1. Z EF ste stopili v stik kot študent, danes delujete tudi kot njen strateški partner. Precej časa spremljate fakulteto – kakšen je bil vaš pogled nanjo v študentskih časih in kakšen je danes?

»Od mojih študijskih let na EF (v času 1996–1997) pa do danes se je fakulteta resnično zelo spremenila. EF je danes mednarodno priznana, trojno akreditirana fakulteta. Ima ambicijo, da postane najboljša fakulteta v regiji, kar pomeni, da ima izredno močno strategijo, vizijo in željo.

Pomembno je poudariti mednarodno usmeritev fakultete – v času mojega študija je bil namreč magistrski študij pod vodstvom prof. dr. Janeza Prašnikarja edini, ki se je izvajal v angleškem jeziku, hkrati pa študentov iz tujine praktično ni bilo. Danes se večina modulov izvaja v angleščini, tuji študentje so vsepovsod, prav tako potekajo tudi izmenjave profesorjev … Kljub vsemu pa se niso spremenili prostori, hodniki in stavbe, po katerih smo hodili in hodimo danes.«

2. Kakšna je po vašem mnenju vloga EF in njen pomen za slovensko gospodarstvo, ter katere besede, izrečene na EF, so vam ostale še posebej v spominu in kdo jih je izrekel?

»Po zaključku študija z EF ostajam veliko v stiku: preko dodatnih izobraževanj, simpozijev, kot gost na študente prenašam svoje izkušnje. Tako kot druge fakultete v sklopu Univerze, ima EF za slovensko gospodarstvo velik pomen. S časom se je fakulteta popolnoma prestrukturirala – ne zgolj stroškovno, ampak tudi programsko. Pomembno je izpostaviti, da brez ekonomskega in tehničnega znanja ni gospodarstva, je pa res, da zgolj drugo ne zadostuje človeku, ki želi biti poslovno uspešen. EF zelo uspešno širi ekonomsko znanje, slovenski prostor in regijo izobražuje o najnovejših poslovnih modelih.

Od profesorjev so mi še posebno ostali v spominu trije: neizprosen in nepopustljiv prof. dr. Janez Prašnikar – »mama in oče«, ki nas je v sklopu študijskih dni v Radovljici spremljal praktično »od jutra do večera« ter nas angažiral bolj, kot smo sprva sami mislili, da zmoremo, vključno s tujimi predavatelji, ki so nam takrat predavali o najnovejših praksah ekonomije.

Prof. dr. Dušan Mramor je znal predvsem nam tehnikom z drugačnim pogledom na ekonomske izzive izredno dobro in enostavno približati finančna znanja.

Omenil pa bi besede – niti ne ekonomske, ampak skoraj vizionarske, ki jih je prof. dr. Marko Jaklič izrekel v času mojega študija (leta 1997), ko je vprašal nas študente, kdo od nas ima mobilni telefon, in večina nas je pritrdila. Profesor je odgovoril: ‘Najbolj privilegiran bo pa tisti, ki mu čez pet let ne bo potrebno uporabljati mobilnega telefona’.«

3. EF obeležuje častitljivo obletnico, 70 let. Kako vidite EF, ko bo praznovala 80 let?

»Vidim jo še bolj mladostno, v enakih prostorih oz. na enaki lokaciji, popolnoma mednarodno, in vidim praznovanje 80. obletnice, ki bo v celoti potekalo v angleškem jeziku in morda tudi ni rečeno, da bo njen dekan Slovenec.«

Zgodba: Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager

KRATKA PREDSTAVITEV

  • Leto zaključka študija na EF: 1997/ 2016
  • Vaš profesionalni naziv/izobrazba: Magistrica ekonomije
  • Asociacija na EF: Rdeča barva
  • Najljubša knjiga: Preveč …
  • Življenjski moto: Življenje ti da toliko, kolikor vanj vložiš.

Q&A INTERVJU

1. V Združenje Manager je včlanjenih preko 1000 članov, predstavnikov najvišjega, izvršnega in srednjega vodstva podjetij v Sloveniji. Kako vidite kot direktorica ZM vlogo EF in njen pomen za slovensko gospodarstvo?

Poslovne in ekonomske fakultete pomembno vplivajo na razvoj gospodarstva – boljše so, bolj usposobljeni so kadri, ki vodijo podjetja, boljši so gospodarski rezultati.

2. Katere besede, izrečene na EF, so vam ostale še posebej v spominu in kdo jih je izrekel?

Spominjam se, kako sem se trudila slediti prof. Kovaču, ki je govoril in pisal tako izbrano, sama pa sem v prvem letniku samo upala, da bom nekoč kaj od tega tudi razumela.

Ne gre toliko za besede kot za koncept: fakulteta mi je pomagala razviti model celovitega razmišljanja. Na osebni ravni pa se spomnim, kako presenečena sem bila, ko mi je pokojni prof. Glas v tretjem letniku v priporočilu za študij v tujini zapisal, da sodim med 5 % najboljših študentov, čeprav nisem imela samih desetic. Bila sem več kot počaščena, začutila sem odgovornost, da to zaupanje upravičim.

EF obeležuje častitljivo obletnico, 70 let. Kako vidite EF, ko bo praznovala 80 let?

Še bolj bo razvita mednarodna komponenta, saj bo rasel delež tujih študentov in profesorjev. Fakulteta bo vzor akademske digitaliziranosti. Alumni bodo nizali dobre zgodbe — vodili bodo uspešna podjetja doma in v tujini, med njimi bo tudi vsaj ena predsednica vlade.

Zgodba: g. Bojan Maher, študent prve generacije

KRATKA PREDSTAVITEV

(rojen leta 1924)

  • Leto in smer zaključka študija na EF: februar 1951. Smer je bila samo ena.
  • Asociacija na EF: poglobljena znanja s področja ekonomije.
  • Najljubša knjiga: življenjepisi znanih osebnosti.
  • Življenjski moto: trajno poglabljati znanje, še posebej znanje iz ekonomije..

Q&A INTERVJU

1. Kako se spominjate začetkov EF kot predstavnik prve generacije njenih diplomantov?

Pred ustanovitvijo EF so študenti pridobili ekonomsko izobrazbo na univerzi v Zagrebu in na Dunaju. V Sloveniji, v Ljubljani in Mariboru pa je najvišjo stopnjo trgovske izobrazbe omogočila Trgovska akademija. Tam sem uspešno diplomiral, kar mi je omogočilo samostojnost v trgovskem poklicu. Želel sem pridobiti dodatno znanje s področja ekonomije, zato sem se odločil za študij na EF, ki je bila ustanovljena marca leta 1946. Na pritisk študentov so se predavanja začela že takoj v spomladanskem semestru. Potekala so v prostorih Mestnega gledališča Ljubljana, danes MGL. Predavatelji so predavali na glavnem odru, študentje so sedeli v parterju in na kolenih zapisovali predavanja. Že prvo leto je bilo vpisanih 500 študentov na rednem in izrednem študiju. Predavanja so potekala večinoma dopoldan. Veliko diplomantov prve generacije je bilo imenovanih za asistente EF, ki so kasneje napredovali do profesorskega naziva.

2. Kako je EF vplivala na vašo kariero in v katerih vlogah ste profesionalno delovali?

Moja prva služba je bilo asistentsko mesto za področje financ pri profesorju Potočniku, kjer sem delal dve leti. Potem sem moral na obvezno služenje vojske. V tem času je profesor umrl in novoimenovani profesor Pokorn je za asistenta imenoval g. Ribnikarja, ki je kasneje postal redni profesor EF.

Moja druga služba, kjer sem ostal 21 let, je bila v zunanji trgovini podjetja Jugotekstil. Najprej sem delal kot samostojni komercialni referent, potem kot vodja oddelka in vodja sektorja. Dolgo časa sem delal tudi v generalni direkciji, kjer sem bil odgovoren za ustanavljanje podjetij v tujini; Jugotekstil je imel samostojna podjetja v Milanu, Zürichu, Trstu in Münchnu.

Pred upokojitvijo sem 15 let delal v Ljubljanski banki, ki se je kasneje preimenovala v Novo Ljubljansko banko. Zaposlen sem bil v inštitutu za ocenjevanje investicij iz sredstev proračuna. Zadnja služba je bilo delovno mesto samostojni direktor za kreditno monetarno varčevanje, ko sem prevzel sektor za planiranje, statistiko in informatiko.

3. Kaj želite EF za 70. rojstni dan?

Da bi se še naprej razvijala, si ustvarjala ugled, tudi v tujini, ter pridobivala študente in predavatelje iz tujine.

Zgodba: dr. Cveta Mlakar, univ. profesorica Ekonomske fakultete v pokoju

KRATKA PREDSTAVITEV

(Rojena leta 1919)

  • Leto in smer zaključka študija na EF: 1951. Smer je bila samo ena.
  • Asociacija na EF: Prva zagnanost za študij in sreča, da lahko študiramo, predvsem nauke in teorijo Marxa.
  • Najljubša knjiga: Marx in Samuelson.
  • Življenjski moto: Trdo delo in malo sreče, da ti potem uspe.

1. Kako se spominjate začetkov svojega študija?

Morda zanimiv primer, na kakšne težave in podcenjevanja smo naletele ženske pred 77 leti, ko smo se napotile v univerzitetni študij in želele delati na strokovnem področju. Razne ovire se nam pojavljajo vse do danes. A ne morejo nam vzeti življenjske energije, večkrat nas celo okrepijo.

V jeseni 1938 sem prišla študirat elektrotehniko na univerzo v Ljubljani. Prvo leto študija smo imeli tehniki in filozofi – matematiki skupni pouk matematike. V predavalnico je prišel profesor Rihard Zupančič, impozanten starejši profesor z obsežno brado in globokim glasom. Ko je pogledal naokoli, je mirno in počasi začel: »Prvo, kar vidim, je to, da je tu preveč žensk. Ženske niso za matematiko, ker imajo kurjo pamet. Zato vse ženske tukaj pozivam, da čimprej odidete, da si namesto svinčnikov nabavite kuhalnice in si najdete može, saj ste zato prišle na univerzo.«

Ob takem začetku so bile študentke silno zmedene in prestrašene. Meni pa je takšen »nagovor« vlil nasprotni učinek: zajela me je še močnejša spodbuda za študij, uporna volja in zanos, da se ne vdam in s svojim študijem poskusim omajati zoprno profesorjevo mnenje. Na naslednjem seminarju smo med kolegi ostale samo še 3 študentke, drugih ni bilo več. Prišel je profesor Zupančič, se spet ozrl naokoli in ko je videl razredčenost, je očitno zadovoljen nadaljeval: »Matematika je čudovita veda, toda je samo za tiste izbrance, ki se ne bodo učili na pamet, temveč uporabljali svoje umske sposobnosti za razmišljanje in za uporabo logike.« Na naslednjih učnih urah sem skrbno sprejemala profesorjeve študijske napotke. Na vajah je pregledoval naše pisno reševanje diferencialnih enačb in je tudi meni (ženski!) večkrat prav prijazno pritrdil, ko je ugotovil moj uspešni izdelek

Leta 1939 je prišel čas za prvi matematični izpit pri tem profesorju. Na izpitu so bili moji trije kolegi na vrsti pred menoj (na njihovo močno željo). A že pri prvem vprašanju so odpovedali in prihajali ven obupani. Zadnja sem bila jaz na vrsti. Trdno sem obdržala svoj pogum in samozavest. Profesor mi je na tablo napisal zapleteno enačbo in sedel k svoji mizi. Takoj sem preudarila poti za reševanje, jih zapisala na tablo, podčrtala pa sem tisto, ki mi je prinesla rešitev. Čez nekaj minut je profesor vstal, pregledal moje zapise in očitno presenečen rekel z zateglim glasom: »Haa, to je pa spiritus!« Dal mi je še nekaj standardnih vprašanj in na koncu ocenil: 10 točk, to je odlično. Vpisal mi je oceno v index in videl, da sem vpisana na elektrotehniki. Nato mi je rekel: »Zapustite te vaše tesarje, ki merijo svoje hlode le na centimetrsko točnost, in pridite raje na matematiko, kjer merimo točnost na desetinke milimetrov.«

Torej profesor le ni bil čisto prepričan o slabi ženski pameti. Saj je celó mene (žensko!) povabil na matematiko. In je bil tudi sposoben spremeniti svoje mnenje. A nisem presedlala na čisto matematiko, trdno sem ostala na elektrotehniki. Ko sem kasneje, skrbno pripravljena, prišla še na 2 višja matematična izpita, mi je profesor dal ocene 9 in 10 točk. Ostalo mi je veliko spoštovanje do mojega zelo strogega akademskega učitelja Riharda Zupančiča. In hvaležnost za njegove številne študijske napotke, ki sem jih kasneje lahko uporabljala tudi v ekonomski stroki.

2. Kdaj ste pričeli s študijem na EF in kako je ta vplivala na vašo kariero

2 leti elektrotehnike sem končala do leta 1941. Ob začeti vojni sem opustila študij in se udeležila NOB, do konca fašistične okupacije Slovenije 1945. (Imam priznanje »Spomenica 1941«.) In sem (slučajno) preživela vojno.

Po koncu vojne nisem uspela nadaljevati tehničnega študija, češ da je plansko gospodarstvo in ni več prostora na tehniki. Preusmerila sem se v ekonomsko stroko. – Prvi 2 leti ekonomije sem opravila v Petrogradu in v Moskvi, nadaljevala pa na novoustanovljeni Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi me je fakulteta sprejela v svoj pedagoški kolektiv.

Za doktorat iz ekonomije sem študirala na evropskih univerzah in v bibliotekah (Paris, Cambridge, Dunaj). Po doktoratu sem na naši fakulteti poučevala Marxov makroekonomski sistem, nato pa teorijo tržnega mehanizma, kjer pa velja nemarksistična ekonomska teorija. Poleg svoje knjige sem objavila cca 70 strokovnih in znanstvenih razprav, v jugoslovanskem prostoru. (Ev. vpogled v Enciklopediji Slovenije, 1. in 2. izdaja.).

3. Katero področje ste raziskovali v svoji doktorski disertaciji?

V svoji disertaciji sem obširno utemeljevala svojo logično razrešitev osrednjega problema v Marxovi makroekonomski teoriji. Ta problem je bil namreč predmet obsežnih polemik med več evropskimi ekonomisti, tudi slovenskimi. Ko je doktorska komisija (predsednik prof. Miloš Samardžija) presojala mojo disertacijo, je ocenila: »to je edino možna razrešitev«, ki je lahko utemeljena z obširnimi raziskavami. In mi je objavila priznanje.

Napisala sem izčrpen prikaz svojih utemeljitev (iz disertacije) in sklep o razrešitvi navedenega problema (kot obsežni résumé), 22 strani. Ta prikaz mi je objavila revija Ekonomist, Beograd 1962. Tudi češke ekonomiste je zanimalo razreševanje problema. Češka Akademija znanosti v Pragi je (v češkem prevodu) natisnila moj prikaz, 22 strani, v njenem Zborniku »Jugoslávská ekonomie v teorii a praxi« (1965) in mi poslala 1 izvod Zbornika.

Rada sem delala v ekonomski stroki in na naši fakulteti, četudi se je znašel kdo, ki me je vztrajno oviral. Ali kdo, ki me je poskušal razvrednotiti. Toda »scripta et facta manent« (Izrečene besede gredo v pozabo, zapisano ostaja večno).

Pripravila: mag. Tina Drolc

Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Zgodba: Dino Šterpin, MBA, direktor Sektorja za pokojninska zavarovanja, Skupna pokojninska družba, d. d., Ljubljana

KRATKA PREDSTAVITEV

  • Leto in smer zaključka študija na EF: dodiplomski študij, 2003; MBA, 2013
  • Vaš profesionalni naziv/izobrazba: univ. dipl. ekon., MBA
  • Asociacija na EF: delo in zabava
  • Najljubša knjiga: Outliers, Malcolm Gladwell
  • Življenjski moto: Rešuj težave sproti, vmes pa uživaj!

Q&A INTERVJU

1. Zakaj ste se odločili za študij na EF in kako je le-ta vplival na vašo karierno pot?

Od nekdaj so me zanimale ekonomske teme in ker je bila ekonomija v drugi polovici devetdesetih let priljubljena smer študija, sem se odločil za študij na EF. Študij me je v kariernem smislu v pomembnem delu pripravil na izzive, s katerimi se srečujem pri svojem delu.

2. Študij na EF ste nadaljevali na MBA programu. Zakaj ste se odločili za nadaljevanje študija v to smer in kaj ste na ta način pridobili?

V službi sem se začel srečavati z vedno zahtevnejšimi izzivi in ocenil sem, da potrebujem nova znanja in nove veščine. Ob podpori delodajalca sem se odločil nadaljevati z izobraževanjem za pridobitev mednarodno priznane akreditacije v okviru kakovostne inštitucije, ki deluje v Sloveniji. Odločitev za MBA študij na EF je bila v tem smislu najbolj logična izbira. MBA na EF bi opredelil kot kakovostno butično izobraževanje, kjer je vse funkcioniralo optimalno. Najpomembneje pa je, da sem pridobil nova znanja, s katerimi lahko učinkoviteje in kakovostneje opravljam svoje delo.

3. Katere besede, izrečene na EF, so vam ostale še posebej v spominu in kdo jih je izrekel?

Prof. Mramor o konceptu povprečja: »Eno roko imam v ognju, drugo v ledu, v povprečju pa sem čisto OK.«

Prepared by: Tina Drolc, MSc

Faculty of Economics, University of Ljubljana

Zgodba: Boštjan Zimšek

ef-banner-prva-stran-bostjan-zimsek_2
  • Leto in smer zaključka študija na EF: 2008, Finance
  • Asociacija na EF: IS-LM krivulja in predvsem zgodnje ustvarjanje
  • Favourite book : Karl May: Vinetou

Q&A INTERVJU

1. Kako je študij na EF zaznamoval vašo uveljavitev v tujini in vaše načrte v prihodnosti?

Študij na EF je vsekakor imel velik vpliv pri odločitvi za iskanje zaposlitve in uveljavitev v tujini. Predavanja o aktualnih temah in problematiki gospodarstva, ter kasnejši podrobnejši razpravi in analizi v družbi izjemnih asistentov, približajo temo posamezniku in spodbudijo medsebojno sodelovanje. Takšen pristop, narava študija in dostopnost predavateljev, mentorjev in asistentov so pri meni spodbudili zanimanje o dogajanju zunaj slovenskih meja in željo po uveljavitvi v tujini. V mojem primeru so k odločitvi prispevale tudi pridobljene izkušnje v globalnem oddelku oskrbovalne verige pri podjetju Danfoss Trata in diplomska naloga na temo varnostnih zalog.

EF mi je omogočila pridobitev znanja, razvoj spretnosti, spoznavanja aktualnih globalnih tem/ekonomskih modelov s pomočjo razprav in raziskovalnih nalog in s tem možnost uveljavitve v mednarodnem okolju. Potrebno je verjeti v svoje znanje, raziskovati področja, ki nas zanimajo, in graditi na izkušnjah. Ob takšnem pristopu se hitro pojavijo priložnosti, ki jih je ob posameznikovi želji po uveljavitvi v tujini potrebno izkoristiti.

2. Katere besede, izrečene na EF, so vam ostale še posebej v spominu in kdo jih je izrekel?

Veliko spominov me veže na Ekonomsko fakulteto in veliko je bilo izrečenih besed in informacij, ki danes pridejo še kako prav. Prav gotovo pa sem si najbolje zapomnil besede, ki jih je izrekel prof. dr. Maks Tajnikar na enem izmed mojih prvih predavanj v prvem letniku, in sicer, da po končanem študiju na Ekonomski fakulteti ob sprehodu po ljubljanski tržnici ne bomo videli samo različnih proizvodov in cen, ampak bomo tržnico videli skozi oči ponudbe in povpraševanja.

3. EF obeležuje častitljivo obletnico, 70 let. Kako vidite EF, ko bo praznovala 80 let?

Ekonomska fakulteta je že v času mojega študija veliko energije usmerjala v povezovanje z univerzami in raznimi mednarodnimi programi zunaj slovenskih meja. Osredotočenost in vpletenost v mednarodne izobraževalne tokove prinese ogromno možnosti za mednarodno sodelovanje, izmenjavo znanja in prepoznavnost institucije. Mogoče naključje, pa vseeno … pred kakšnim mesecem mi je eden izmed tukajšnjih kolegov omenil, da imajo študentje v Hong Kongu, preko programa izmenjave študentov, možnost študija tudi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Skratka, prepoznavnost EF se je razširila tudi zunaj meja Evrope in ne dvomim v to, da se bo v naslednjih 10-ih letih ta prepoznavnost samo še povečevala. Tovrstne stvari se ne zgodijo čez noč in so plod večletnega dobrega dela, organizacije in osredotočenosti celotne institucije v dobro študentov, bodočih in sedanjih podjetnikov.

Pripravila: mag. Tina Drolc

Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

University of Ljubljana,
School of Economics and Business.
[+introtext+]

Splošne informacije



Partnerji


Na vrh strani