EF FELU logo

Zborniki PKP

Ugotovitve in rezultate svojega dela raziskovalci Inštituta za jugovzhodno Evropo predstavljajo javnosti skozi občasne publikacije na osnovi „ad-hoc“ potreb ter na osnovi študij in analiz usmerjenih v proučevanje problemov, ki so od ključnega pomena za regijo kot celoto ali za posamezno državo. Tako ob organizaciji Poslovne konference Portorož izbrana skupina raziskovalcev skladno s svojim programom dela posebno pozornost posveti raziskovalni temi ter temu ustrezno priredi gradivo, ki ga izda v obliki zbornika. Pri temu s svojimi prispevki sodelujejo tudi vodilni raziskovalci na posameznih področjih v svetovnem okviru.

Zborniki, v katerih so zbrani prispevki na temo dosedanjih Poslovnih konferenc v Portorožu:

The Role of Intangible assets in exiting the crisis

Knjiga obravnava vlogo neotipljivih dejavnikov (naložbe v ITC, R&D in inovacije, blagovne znamke, človeški in organizacijski kapital, relacijski kapital, eko kapital in naložbe v socialni kapital) v slovenskih podjetjih. Zajema podatke iz 203 največjih slovenskih industrijskih podjetij za obdobje 2006-2009 o produktivnosti teh podjetij, naložbah v otipljivi kapital in finančni zadolženosti. Za 70 podjetij podrobneje obravnava neotipljivi kapital.

Knjiga je "zrcalo" slovenskega korporativnega sektorja v tem trenutku. Je raziskovalni uspeh večjega števila raziskovalcev z Ekonomske fakultete in študentov IMB programa in vsebuje vrsto praktičnih napotkov.

How are different capitalist systems coping with the current crisis?

Posledice in vplivi svetovne krize, ki je zaznamovala konec lanskega in letošnje leto, se v državah in regijah razlikujejo, kot se razlikujejo tudi načini, s katerimi se države spopadajo z njimi. Študentje podiplomskega študija IBM-a na Ekonomski fakulteti so pod drobnogled vzeli pristope različnih držav, tako vzhodnih kot zahodnih, pri spoprijemanju s krizo. Ukrepi držav se razlikujejo glede na obliko kapitalizma, pri čemer so avtorji upoštevali razdelitev držav na devet oblik kapitalizma.

Globalna finančna kriza in eko strategije podjetij: dopolnjevanje ali nasprotovanje

Ključni temi zbornika sta finančna kriza in globalne klimatske spremembe. Prvi del je namenjen finančni krizi, najprej z vidika centralnih bank in njihove diskrecijske moči, nato z vidika držav in skupnosti držav ter mednarodnih organizacij, da zaustavijo tak eruptivni proces in nenazadnje s strani posledic, ki jih ima lahko kriza na razvoj realnega sektorja v Sloveniji. V drugem delu so obravnavane globalne klimatske spremembe, njihove razsežnosti in izzivi, ki jih postavljajo pred mednarodno javnost. V tem delu je obravnavan tudi Kyotski sporazum, njegovo uveljavljanje v svetu in podrobneje v JV Evropi in Sloveniji. Zadnji del zbornika je namenjen obravnavi eko strategij podjetij.

Prestrukturiranje podjetij v globalizaciji

Zanimalo nas je, v kolikšni meri in kako globalizacijske premike izkorišča Indija, prihodnja gospodarska sila. Proučevali smo značilnosti prestrukturiranja bančnega sektorja v svetu in v Evropi. Na podlagi izkušenj skandinavskih družb odgovarjamo na vprašanje, kakšna je vloga direktorjev, zaposlenih in drugih deležnikov v strateškem prestrukturiranju podjetja ter kakšen je položaj posameznika glede na povečan pomen znanja v primerjavi s slovenskimi podjetji. Na primeru dveh uspešnih sistemov za upravljanje destinacije, Florida v ZDA in sosednje Avstrije, smo posikali rešitve za Slovenijo in znotraj tega za Belo Krajino in Dolenjsko.

Priložnosti finančnega sektorja v tranzicijskih državah

Vprašanje razmerja med razvojem finančnega in realnega sektorja, ali kot ga postavljamo bolj običajno, koliko razvoj finančnega sektorja vpliva na gospodarsko rast, je eno najbolj skrivnostnih v ekonomski literaturi. Medtem, ko vrsta študij dokazuje, da razvitejši finančni sektor v splošnem spodbuja gospodarsko rast, je lahko po drugih virih zveza med njima tudi nasprotna: da bi finančni sektor deloval učinkoviteje, sta potrebna zdravo gospodarsko okolje in gospodarska rast. Ima pa to vprašanje tudi pomembne praktične posledice. Pomembno je namreč, kako doseči razvoj finančnega sektorja. Je ta povezan z zdravimi finančnimi institucijami ali z razvojem finančnih trgov? Raziskave kažejo, da naj bi bila celinska Evropa bolj nagnjena k prvi zamisli, to je k bančno usmerjenemu finančnemu sistemu. ZDA na drugi strani bolj poudarjajo pomen finančnih trgov oziroma je njihov finančni sistem bolj tržno usmerjen. In če je sklepati po inovativnem okolju, je to v ZDA bolj razvito tudi zato, ker banke običajno ne nastopajo v vlogi agenta sprememb in se bolj nagibajo k zavarovanju interesov notranjih deležnikov. Ali je to res? In če je, kakšne so posledice za tranzicijske države? Koliko so razlog za počasnejši razvoj finančnega sektorja tajkuni, korporativizem in klientelizem, ki so prepoznani spremljevalci privatizacije in tranzicijske narave gospodarstva? K vsem tem vprašanjem se obračamo v naši knjigi.

Globalno gospodarstvo in kulturna različnost

Knjiga odpira vprašanja vpliva kulturne različnosti na globalno gospodarstvo. V ospredju sta vprašanji, kakšne so silnice, ki ženejo proces globalizacije, in ali je lahko kulturna različnost vzrok, da globalizacija skrene s poti. Uvodna prispevka podrobneje osvetlita sam proces globalizacije in predstavita glavne globalizacijske izzive današnjega poslovnega sveta. V drugem delu članek z naslovom Pomen globalizacije in trajnostnega razvoja v novih poslovnih modelih prikazuje njihove smernice razvoja in poudarja, da je za legitimnost podjetja potrebno usmerjenost k dobičku združiti s prihodnostjo ljudi v podjetju in zunaj njega in vplivom podjetja na okolje. Vlogi kulture kot silnice, ki lahko integracijske procese bodisi povezuje ali razdružuje, je namenjeno drugo poglavje. Makroekonomskim razmeram in prihodnosti posameznih držav v globalnem gospodarstvu ter proučevanju kulturne in strateške usklajenosti med matičnimi podjetji doma s povezanimi podjetji v tujini, je namenjen tretji, četrti in peti del knjige. Umestitvi Kitajske v globalne tokove skupaj s kulturno različnostjo, s katero se soočajo slovenski poslovneži pri poslovanju s Kitajsko, je namenjen šesti del knjige.

Razvojnoraziskovalna dejavnost ter inovacije, konkurenčnost in družbena odgovornost podjetij

Knjiga obravnava »magično trojko«: inovativnost in razvojnoraziskovalno dejavnost (RR), konkurenčnost in družbeno odgovornost, tri, med seboj povezane in čedalje bolj pomembne dejavnike uspeha vsake države in vsakega podjetja, v državah tehnoloških sledilkah. Avtorji se ukvarjajo z vprašanji, kakšne naj bodo učinkovite politike na državni ravni in v podjetjih, da bi presegli zaostanek. V prvem delu knjige utemeljujejo pomen RR in inovacij za konkurenčnost podjetij, drugi del obravnava povezanost različnih mehanizmov in državnih politik za hitrejšo gospodarsko rast, tretji del pa inovativna podjetja v poslovni praksi. Četrti del z naslovom Družbena odgovornost podjetij posega v zelo aktualno temo sedanjega časa, ki se ukvarja z vprašanjem, ali je podjetje poleg doseganja ustreznih finančnih rezultatov še drugače odgovorno za družbena dogajanja. Ta tema je v Evropi še posebej poudarjena, saj mnogi menijo, da je ena od razločevalnih točk Evrope od preostalega sveta. Knjigo zaključuje prispevek Poročanje o družbeni odgovornosti, ki razpravlja o tem, zakaj je poročanje o družbeni odgovornosti za podjetja potrebno in kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji.

Srednja podjetja in gospodarska rast

Srednja podjetja so pogosto prehodne organizacijske oblike. Na dolgi rok se ohranijo, če so sposobna obraniti svoje konkurenčne prednosti. Če ne, soziroma če so za to potrebne prevelike naložbe, spremenijo svoj status. V prvem primeru se spremenijo v mala in imajo lokalni pomen, v drugem pa postanejo velika (del velikih podjetij). Za gospodarsko rast je prehajanje srednjih podjetij v velika izjemnega pomena. V knjigi se avtorji ukvarjajo s tem vprašanjem, in sicer v štirih delih, ki se dotikajo najpomembnejših razvojnih vprašanj srednjih podjetij. Nanje v posameznih sklopih dajejo tudi ustrezne odgovore.

V prvem delu avtorji razpravljajo o opredelitvi srednjih podjetij in njihovem pojavu v svetu, v drugem delu predstavljajo primere srednjih podjetij, tretji del obravnava prestrukturiranje tradicionalnih panog v Sloveniji, četrti del pa se ukvarja z izhodnimi investicijami slovenskih podjetij.

Primerjajmo se z najboljšimi

Pomenljiv naslov knjige: Primerjajmo se z najboljšimi, bo pri bralcu morda sprožila dve vprašanji: 1) s kom naj se primerjamo in 2) kdo naj se primerja. Vprašanje, s kom naj se primerjamo, namreč v naši družbi zbuja nekakšno nelagodje. Če se primerjamo s tujci, se najbolj pogosto ustavimo pri vprašanju, čigavo bo premoženje. S tem zaidemo v razpravo o nacionalnem interesu. Če se primerjamo med seboj, smo hitro soočeni z zaprtostjo; nečimrnost in pretirana nevošljivost sta njeni pojavni obliki. S tem smo pri drugem vprašanju: kdo naj se primerja. Ko gre za posameznika, primerjava s povprečnim gotovo ni smiselna. Razvitost okolja in vpetost v svetovno dogajanje daje prebivalcem Slovenije dokaj ugodne možnosti individualnega razvoja. Če bi se primerjali s povprečnimi, bi privolili v zaprtost in zaplankanost. Ko gre za podjetja, pa smo bolj omejeni. Predvsem so naša podjetja precj manjša od mednarodnih, ki običajno predstavljajo normo za primerjavo. Ekonomska logika zato nekatere managerje postavlja v položaj, da morajo razmišljati, kako svoje nadaljnje možnosti poiskati v okviru teh grupacij. Na drugi strani so seveda podjetja, ki so z razvojem svojih posebnih sposobnosti našla tržno nišo. Tudi ta so se navadila primerjati se z najboljšimi. Odgovor na obe vprašanji je torej nedvoumen: Primerjajmo se z najboljšimi.

Knjiga sestavljajo štirje deli. V prvem avtorji razvijejo zamisel celostnega benchmarkinga kot orodja strateškega managementa, drugi del analizira slovenska podjetja in jih primerja med seboj, tretji del predstavlja benchmarking držav, četrti del pa obravnava trgovinsko usmerjenost slovenskih podjetij.

Izzivi in priložnosti na trgih nekdanje Jugoslavije

Za slovenska podjetja so države nekdanje Jugoslavije pomemben trg. Podjetja, ki trgujejo v panogah s presežnimi zmogljivostmi v svetovnih razmerah, in podjetja, ki proizvajajo izdelke, kjer je trgovina z njimi omejena z najrazličnejšimi protekcionističnimi ukrepi tudi na razvitih trgih, so, to lahko mirno rečemo, usodno povezana s temi trgi. Na njih so tradicionalno prisotna in zanje niso izgubila pomena tudi v nemirnem obdobju. Prednost slovenskih podjetij v dosedanjem poslovanju na tem območju je bila predvsem v tem, da so se znašla bolje kot druga, zlasti pri vzpostavljanju neobičajnih prodajnih poti in zagotavljanju plačil za prodano blago. T.i. trgovinski način je kot način vstopnaj na te trge prevladal nad investicijskim. Vse pa kaže, da v zadnjem času slovenska podjetja spreminjajo svoj pristop, saj so nekatera že začela oziroma druga nameravajo začeti pomembnejše naložbe. To bi bil dobrodošel premik tako z vidika gospodarstev iz držav nekdanje Jugoslavije kot tudi z vidika zagotavljanja trdnejšega položaja slovenskih podjetij na teh trgih. Povezan pa je z visokim tveganjem.

V knjigi obravnavamo to dilemo, s katero se ukvarjajo številni managerji v slovenskih podjetjih in podjetjih iz regije. Drugi del knjige obravnava trge nekdanje Jugoslavije in njihov pomen za slovensko gospodarstvo. Tretji del razčlenjuje dilemo, ali je za slovenska podjetja pomembnejši trgovinski ali inveticijski način vstopa na trge nekdanje Jugoslavije, četrti del pa prikazuje študije držav nekdanje Jugoslavije in študije primerov poslovanja slovenskih podjetij na trgih nekdanje Jugoslavije.

Internacionalizacija slovenskih podjetij

Knjiga obravnava vprašanje, kako povečati učinkovitost organizacij, ki jim pravimo slovenska podjetja. Vzemimo, da je bila njihova temeljna naloga v prvih letih prehoda v tržno gospodarstvo, da preživijo v dobro tistih, ki so v njih zaposleni, in posredno tudi v dobro širše družbene skupnosti. Torej so bila ta podjetja, takrat in za zagotovitev tistih interesov, pozitivno učinkovita.

Zdaj gre za umestitev podjetij v globalno gospodarstvo. Vprašanje učinkovitosti slovenskih podjetij se torej pojavlja v novi podobi. Kako izboljšati poslovne procese za doseganje boljšega konkurenčnega položaja v globalnem gospodarstvu.

Prvi del knjige obravnava vladanje slovesnkih podjetij, drugi del vsebuje študije treh podjetij, ki vsako po svoje, predstavlja razvojne dileme slovenskih podjetij na poti mednarodne uveljavitve, tretji del pa obravnava orodja za izboljšanje poslovnih procesov na področju financ, trženja, kadrov in informatike.

Poprivatizacijsko obnašanje slovenskih podjetij

Podjetja imajo v zaostrenih razmerah mednarodne konkurence in integracije gospodarstva ključno vlogo. Da bi zadovoljila konkurenčne zahteve in dosegala gospodarsko rast, se nenehno prestrukturirajo. Vprašanje, kako pravočasno financirati prestrukturiranje podjetij, je zato dokaj zahtevno. V ekonomski literaturi se obravnava v okviru razprave o upravljanju/vladanju podjetij (corporate governance), ki med drugim vključuje primerjavo med učinkovitostjo tržnega in bančnega financiranja podjetij.

Konkurenčna sposobnost podjetij je osrednje vprašanje knjige, ki jo sestavljajo štirje deli. Prvi del posega v probleme vladanja v slovenskih podjetjih, drugi del obravnava, kako slovenska podjetja oblikujejo svoje konkurenčne sposobnosti, kakšne so njihove najpogosteje uporabljene strategije ter kako poteka kapitalsko povezovanje podjetij. Tretji del analizira funkcijska področja in njihov prispevek k oblikovanju konkurenčnih sposobnosti podjetij. Zadnji del pa prikazuje doseženo raven prestrukturiranja podjetij v Sloveniji ter se ukvarja z vprašanjem, kako spodbuditi managerje k drznejšim korakom pri preoblikovanju podjetij.

Dodatne informacije

  • prof. dr. Janez Prašnikar, predstojnik inštituta
  • Tel:(01) 5892-500
  • E: isee@uni-lj.si

Dodatne povezave

Na vrh strani