Rezultati spremljanja diplomantov, ki so dodiplomski študij zaključili leta 2005
Za ogled rezultatov kliknite na posamezno vprašanje.
- SPLOŠNI PODATKI
- Katerega spola ste?
- Koliko ste stari?
- Katerega leta ste se prvič vpisali na dodiplomski študij na EF?
- Način študija
- Program študija
- Dokončana stopnja izobrazbe
- KORISTNOST IN OCENA ŠTUDIJA NA EF
- Kdo je vplival na vašo odločitev za študij na EF po končani srednji šoli?
- Kako ste bili zadovoljni s študijem?
- Ali bi svojim otrokom oz. prijateljem svetovali študij na EF?
- Kaj je po vašem mnenju glavna odlika in slabost študijskega programa, ki ste ga dokončali?
- Kakšni so vaši nasveti za izboljšanje kakovosti študija na EF?
SODELOVANJE Z EF PO DOKONČANEM ŠTUDIJU
PODIPLOMSKI ŠTUDIJ NA EF
- Ali opravljate/ste končali podiplomski študij?
- Kje ste opravljali/opravljate podiplomski študij?
- Kdaj ste se odločili za podiplomski študij?
- Na kakšen način ste opravili/opravljate podiplomski študij?
- Na podlagi česa ste se odločili za podiplomski študij na izbrani instituciji/fakulteti/univerzi?
- Ali ste študirali v tujini?
- V katerem študijskem obdobju ste študirali v tujini?
- Zakaj ste se odločili za študij v tujini?
- Kako je študij v tujini vplival na vašo kariero?
- Ali svetujete študentom naj gredo na izmenjavo/študij v tujino?
- PODATKI O VAŠIH DOSEDANJIH ZAPOSLITVAH
- Kako ste se preživljali v času študija?
- Katere so bile vaše vmesne aktivnosti v času od diplomiranja do prve zaposlitve?
- Kako hitro ste začeli iskati prvo zaposlitev?
- Kako težko je iskati oz. je bilo najti prvo zaposlitev? Zakaj?
- Ali ste že našli prvo zaposlitev?
PRVA ZAPOSLITEV
- Koliko časa ste potrebovali, da ste našli prvo zaposlitev?
- Koliko načinov oz. aktivnosti ste se poslužili pri iskanju prve zaposlitve?
- Ali je bilo za vaše delo na prvem delovnem mestu potrebno dodatno usposabljanje (poleg pripravništva)?
- Katera znanja in sposobnosti ste si morali v teku kariere pridobiti sami, na podlagi delovnih izkušenj ali z dodatnimi usposabljanji?
- Kakšni so vaši nasveti za boljšo pripravo na delo v praksi?
- Kolikšno pomembnost pripisujete spodaj naštetim sposobnostim na delovnem mestu in koliko teh sposobnosti ste si razvili s pomočjo EF?
SEDANJA ZAPOSLITEV
- Ali ste trenutno zaposleni?
- Ali ste že zamenjali prvega delodajalca?
- Ko ste iskali novo zaposlitev, kje ste dobili največ informacij?
- Kakšna je vaša sedanja zaposlitev?
- Koliko časa ste že pri sedanjem delodajalcu?
- V kateri dejavnosti gospodarstva posluje vaše podjetje?
- V katerem sektorju ste zaposleni?
- Kdo je lastnik podjetja v katerem delate?
- Na katerem funkcijskem področju znotraj podjetja delate?
- Kakšno je vaše delovno mesto, položaj v sedanji službi?
- Ali ste zadovoljni s sedanjim delom?
- Ali se vam zdi vaša sedanja služba idealna oz. ustreza vašim pričakovanjem? Če DA, kaj vas navdušuje oz., če NE, kaj vas moti?
- V kolikšni meri so za vas pomembni motivacijski elementi zaradi katerih bi bili pripravljeni zamenjati službo?
- Če bi dali odpoved, kako težko bi bilo za vas poiskati drugo delo?
- Ocenite, kakšna je verjetnost, da boste v bližnji prihodnosti.
- Koliko časa mislite, da bo vaš delodajalec še imel delo za vas?
- Kako ocenjujete vašo kariero? Zakaj?
- Na kaj ste najbolj ponosni v svoji karieri oz. nad čim ste najbolj razočarani?
- Kakšna se vam zdi zahtevnost in vsebina dela, ki ga opravljate?
- Ali ste s sedanjo plačo zadovoljni?
- Ali nam lahko zaupate višino vaše povprečne mesečne bruto plače v letu 2004?
- Ali ste že delali v tujini? Če DA, odgovorite še: v kateri državi? Koliko časa ste do sedaj skupaj delali v tujini?
- V kateri državi ste trenutno zaposleni?
ZAPOSLITVE V TUJINI
- Kdo je lastnik podjetja, v katerem delate v tujini?
- Kako ste dobili službo v tujini?
- Ali ste se soočili s kakšnimi problemi pri iskanju zaposlitve v tujini?
A. SPLOŠNI PODATKI
Izmed vseh 315 akentirancih je bilo 224 žensk, kar predstavlja kar 71 odstotkov vseh anketiranih. Delež moških je 29 odstoten, kar pomeni 91 vprašanih.
Najveèji delež (62%) anketirancev, ki so odgovarjali na vprašanja, je iz drugega starostnega razreda (26-30 let). 24 odstotkov vseh vprašanih je starih pod 25 let. Le 8 odstotkov predstavlja tretji razred (31 -35 let). Najmanj (2%) jih spada v èetrti razred, kjer so odgovarjali tisti, ki so stari od 36 -40 let. 4 odstotke vprašanih pa je starih nad 40 let.
Med letoma 1981 in 1985 se je le eden od vprašanih prviè vpisal na dodiplomski študij na Ekonomski fakulteti. 4-je od vseh anketiranih so se prviè vpisali med leti 1986 in 1990 in 15 med leti 1991 in 1995. Najveè, kar 83 odstotkov (254 anketirancev), se jih je prviè vpisalo med leti 1996 in 2000. Tudi med leti 2000 in 2005 se jih je vpisalo 11 odstotkov (33 anketirancev).
Kar 75 odstotkov (232 anketirancev) je študiralo redno, le 25 odstotkov (79 anketirancev) pa izredno.
Izmed 315 vprašanih, jih je 140 (45% anketirancev) odgovorilo, da so se vpisali na Ekonomijo, ostalih 173 (55% anketirancev) pa se jih je vpisalo na Visoko poslovno šolo (v nadaljevanju VPŠ).
Tisti, ki so se odloèili za študij Ekonomije, so najpogosteje izbrali finanèno smer (28% anketirancev), sledi smer za trženje, za kar se jih je odloèilo kar 21 odstotkov, kar predstavlja 26 vprašanih. Na smer za raèunovodstvo in revizijo se jih je vpisalo 12 odstotkov (15 anketirancev). Na management se jih je vpisalo 18 odstotkov (22 vprašanih). Manjše deleže predstavljajo poslovno-informacijska smer (9% anketirancev), smer za mednarodno menjavo (8% anketirancev) banèno-finanèna smer (4% anketirancev) ter narodnogospodarska smer (1 anketiranec).
Od tistih, ki so se vpisali na VPŠ, jih je skoraj èetrtina izbrala smer mednarodnega poslovanja, kar 18% jih je izbralo smer za turizem, 16 odstotkov anketirancev se je odloèila za smer managementa, 11 odstotkov se jih je odloèilo za banèništvo, dobra desetina anketirancev pa se je odloèila za smer raèunovodstva. Slaba èetrtina anketirancev pa je sestavljena iz smeri za podjetniške finance in smeri za zavarovalništvo. 3 odstotke predstavlja smer za poslovno informiranje, 1 anketiranec pa se je odloèil za poslovno-informacijsko smer.
Veèina vprašanih (54%) ima opravljeno visokošolsko diplomo, sledijo taki z opravljeno univerzitetno diplomo (43% anketirancev). Tisti, ki so že opravili magisterij, predstavljajo le 1 odstotek, enak odstotek predstavljajo tisti z opravljeno specializacijo (1% anketirancev). Nihèe od vprašanih pa nima opravljenega doktorata.
B. KORISTNOST IN OCENA ŠTUDIJA NA EF
Anketiranci so najveèji pomen pri odloèitvi za študij na EF dali informacijam o nadaljnji zaposlitvi. 66 odstotkov jih je menilo, da so le-te pomembno, precej oz. zelo vplivale na njihovo odloèitev. 58% jih je podobno menilo za informacije o študiju na EF. Nasprotno so dobre tri èetrtine menile, da pedagogi in strokovni delavci na EF in pedagogi na srednji šoli sploh niso vplivali na odloèitev za študij na EF. Dodatno je 22 odstotkov anketirancev dopisalo še opcijo drugo. Vsi so navajali le dejavnike, ki so pomembno, precej ali zelo vplivali. Med njimi je bil najpogosteje (62%) izražen lasten interes in želja po študiju na EF. Dejavniki, ki so še vplivala na njihovo odloèitev so: sorodniki, svetovalka, velik spekter poklicev, naèin študija, neomejen vpis na EF, delodajalec, sošolci itd.
Anketiranci so v povpreèju zadovoljni s študijem na EF. Kar 62% jih je oznaèilo, da so zadovoljni, 24% pa jih je niti zadovoljnih, niti nezadovoljnih. Najmanj (1%) jih je nezadovoljnih s študijem na EF.
Tri èetrtine anketirancev bi svojim otrokom oziroma prijateljem svetovalo študij na EF. Preostala èetrtina jim tega ne bi svetovala.
Kot glavne dejavnike za svojo odloèitev, da bi svetovali študij na EF, so anketiranci omenjali splošno razgledanost, ki jo nudi fakulteta (18% anketirancev, ki bi svetovali študij na EF), kot drugi najbolj številèen razlog pa so navedli kakovost fakultete kot celotne ustanove (16%), naprej mu sledi argument dobre možnosti zaposlitve (13%), uporabnost študija, dober ugled fakultete, lasten interes, strokovni profesorji, dobra organizacija študija, perspektivnost itd.
Tisti, ki študija ne bi svetovali, so kot dejavnike naštevali težko najti zaposlitev, kar je posledica preveè ekonomistov na trgu dela (45% anketirancev, ki študija ne bi svetovali), preveè teoretièen študij (20%), masovnost (12%), neuporabnost znanja (7%), nestrokovnost profesorjev (4%), premalo prakse ( 4%), neprijaznost (3%) itd.
18 odstotkov anketirancev je kot glavno odliko študijskega programa, ki so ga dokonèali, navedlo znanje, ki so ga tekom študija pridobili. 16% jih je navedlo strokovnost pedagogov, 11% pa prepoznavnost, odliènost, tradicija fakultete. Navajali pa so še: veliko teoretiènega znanja, možnost zaposlitve, uporabnost znanja, raznoliki, zanimiv predmeti, opravljanje prakse, organiziranost, fleksibilnost študija, naziv, ki ga pridobi z izobrazbo, možnost študijskih izmenjav itd.
Kot glavno slabost študijskega programa, ki so ga anketiranci obiskovali, jih je kar 43% odstotkov navedlo, da je študij preveè teoretièen in premalo praktièen. Na drugem mestu je s 13 odstotki slaba kvaliteta študija zaradi pomanjkanja teoretiènega znanja. S 10% sledi še slaba možnost zaposlitve. Navajali so še: veliko študentov, odveèni predmeti, necenjenost poklica, slabi predavatelji, draga šolnina, premalo tujih jezikov itd.
49 odstotkov anketirancev meni, da bi izboljšali študij, èe bi poveèali praktiènost, oz. s podaljšanjem strokovne prakse. Pomembno se jim je zdelo tudi sodelovanje s domaèimi in tujimi podjetji ter zmanjšati število študentov s 13 odstotki. 11 odstotkov anketirancev je izrazilo željo po predavateljskih spremembah, 6 odstotkov pa bi želelo v èasu svojega študija imeti veè izbirnih predmetov. Predlagali so tudi uvedbo veè tujih jezikov, izboljšanje zaposlitvenih možnosti in drugo.
SODELOVANJE Z EF PO DOKONČANEM ŠTUDIJU
Po diplomi sodeluje z EF še tretjina anketirancev, dve tretjini pa ne. Tisti, ki še vedno aktivno sodelujejo s fakulteto, sodelujejo na naslednje naèine:
Med tistimi, ki še sodelujejo z EF jih je 42% odstotkov tistih, ki sodelujejo kot èlani Alumni kluba, 11% odstotkov jih sodeluje na CISEF seminarjih. Drugo jih je oznaèilo 45 odstotkov, med njimi pa jih je 52% odstotkov navedlo podiplomski študij. Nekateri so se vpisal na magistrski program (16%), nekateri obiskujejo delavnice in seminarje, poletno šolo, CERS-eve delavnice itd.
Med tistimi, ki trenutno ne sodelujejo z EF, bi jih 26 odstotkov sodelovalo v smislu nadaljevanja študija , èe bi bil le-ta cenejši in zanimivejši. 16 odstotkov bi jih predavalo redno ali kot gost iz podjetja. 14 odstotkov anketirancev bi obiskovalo seminarje, 12 odstotkov anketirancev pa sodelovanje nikakor ne zanima. Želijo pa si tudi boljše obvešèanje o dogodkih na EF oz. organizirana sreèanja.
PODIPLOMSKI ŠTUDIJ NA EF
Specializacija
Leta 2000 je specializacijo vpisalo 5% tistih, ki so obiskovali VPŠ, med leti od 2001 do 2005 je bil ta delež 30 odstotni. Tisti, ki so v letih 2006 in 2007 vpisali specializacijo jih je bilo 25%, nekateri pa so rekli, da bodo to šele storili; vsi ti so skupaj predstavljali 40 odstotkov. To naj bi storili do leta 2012.
Magisterij
Kar 36 odstotkov tistih, ki so hodili na EF, je magisterij že opravilo, 38 odstotkov pa je trdilo, da bodo to storili v prihodnosti. 13 odstotkov je bilo tistih, ki o opravljanju magisterija sploh še niso razmišljali, prav tako je 13 odstotkov tistih, ki so menili, da ga tudi v prihodnosti ne bodo opravili.
Leta 2004 jih je magisterij vpisalo okoli 6 odstotkov takih, ki so hodili na EF. Veèina je oz. bo magisterij vpisala v letih med 2005, 2006 in 2007, ti skupaj predstavljajo 80 odstotkov. V letih med 2007 in naprej je to število za veè kot trikrat manjše, takrat jih bo magisterij vpisalo okoli 15 odstotkov.
Doktorat
Doktorat je do sedaj opravilo zelo malo vprašanih, ti so predstavljali le 1%. Tisti, ki so rekli, da ga bodo najverjetneje opravili v prihodnosti, jih je bila slaba desetina (9 odstotkov). Veliko je bilo takih (39 odstotkov), ki so rekli, da ga ne nameravajo niti v prihodnosti. Kar polovica (50 odstotkov) jih je reklo, da o opravljanju doktorata sploh še niso razmišljali, kar pomeni, da to ne izkljuèuje možnosti, da bi ga lahko opravljali v prihodnosti.
V letu 2006 sta doktorat vpisala 2 anketiranca, kar predstavlja tretjino anketiranih. Enak delež predstavljajo anketiranci, ki nameravajo vpisati doktorat v letu 2010 in naprej. V letu 2007 in 2008 je doktorat vpisalo oz. ga namerava vpisati skupno tretjina anketiranih. V letu 2009 pa nihèe ne namerava vpisati doktorata.
Leto vpisa
Èe anketiranec podiplomskega študija ne opravlja oz. ni opravil, je anketo nadaljeval z vprašanjem 12.
Najveè, kar 83 odstotkov vprašanih je podiplomski študij opravljalo na naši fakulteti (EF). Le 11 odstotkov jih je odgovorilo, da so ga opravljali na drugi instituciji v Sloveniji. Zgolj 6 odstotkov pa jih je podiplomski študij opravilo ali zakljuèilo v tujini.
Tisti, ki so opravljali podiplomski študij na naši fakulteti (EF), so se odloèali za naslednje smeri: 13 odstotkov se jih je odloèila za management, 11 odstotkov za podjetništvo, 10 odstotkov za mednarodno poslovanje, slaba desetina za mednarodno ekonomijo in enak odstotek za raèunovodstvo in revizijo. Ostale smeri predstavljajo po manj kot 10 odstotkov.
11 odstotkov tistih, ki se je odloèilo za opravljanje podiplomskega študija na drugih institucijah v Sloveniji, se je najveè odloèalo za Fakulteto za management v Kopru (27 odstotkov), Fakulteto za policijsko varnostne vede (18 odstotkov), Pravno fakulteto (18 odstotkov). Po eden anketiranec pa so se vpisali na Turistico v Portorožu, Slovenski inštitut za revizijo, Ljudsko univerzo in Fakulteto za podiplomske državne in evropske študije.
Takih, ki so podiplomski študij opravljali v tujini, je zelo malo. Trije anketiranci so obiskovali City university, eden je obiskoval Copenhagen Business School in eden ACCA.
43 odstotkov se jih je za podiplomski študij odloèilo takoj po konèani diplomi. Veèina, s 57 odstotki, se je za to odloèila šele po nekaj letih delovne dobe.
Najveè se jih je odloèilo po 1 letu delovne dobe (61odstotkov), z 22 odstotki sledijo tisti, ki so se po drugem letu službe odloèili za opravljanje podiplomskega študija. Ostala leta imajo enak odstotek anketirancev oz. se v kasnejših letih anketiranci sploh niso odloèali za podiplomski študij, èe se niso vpisali že v prvih dveh letih.
Velika veèina (88 odstotkov) je podiplomski študij opravljala ob delu oz. izredno. Predvidevamo, da zato, ker se je šele kasneje pojavila potreba po višji stopnji izobrazbe (želje nadrejenega) ali pa ker je podjetje, v katerem so bili zaposleni, financiralo oz. sofinanciralo podiplomski študij. Le 12 odstotkov je opravljalo podiplomski študij kot redni študent/ka.
Razlogi, ki so botrovali k temu, da so se študentje odloèili za podiplomski študij, so bili: želja po izobrazbi in s tem veèje možnosti zaposlitve (23%), s tem so preprosto nadaljevali študij na isti fakulteti (18 odstotkov), želja po pridobitvi novega znanja (17%), zaradi zanimivosti študija, se je odloèilo 9 odstotkov anketirancev, nekateri so se odloèili zaradi kakovosti in ugleda naše fakultete (8 odstotkov). Nekateri so se odloèali zaradi priporoèil prijateljev, znancev, zaradi bližine doma. Drugi so menili, da jim bo bolonjski naèin študija omogoèil boljši naèin študija.
ŠTUDIJ V TUJINI
Kar 88 odstotkov anketirancev, kar predstavlja veèino, ni študiralo v tujini. Iz tega sledi, da je le 12 odstotkov oz. 24 vprašanih reklo, da so študirali tudi v tujini.
70 odstotkov tistih, ki so študirali v tujini, so bili tam na dodiplomskem študiju. 27 odstotkov jih je tam opravljalo podiplomski študij (magisterij ali specializacijo). Le 4 odstotkov pa jih je reklo, da so v tujini opravili doktorat.
Anketiranci so vrednotili naslednje trditve glede na to, kako pomembna se jim je zdela pri odloèitvi za študij v tujini. O pridobitvi novega znanja so kar s 61 odstotnim deležem trdili, da je to zelo pomembno. Nihèe ni odgovoril, da jim ta dejavnik sploh ni pomemben. S študijem v tujini se nauèiš ali izboljšaš znanje tujega jezika. 78 odstotkov vprašanih je menilo, da je to dejstvo zelo pomembno, 9 odstotkov jih je to ocenilo kot precej pomembno, prav tako z besedico pomembno. Kot kažejo rezultati, pripisujemo študentje precejšno pomembnost sklepanju novih prijateljstev. Le (skupno; sploh ni pomembno in ni pomembno) 9 odstotkov jih je menilo, da sklepanje novih prijateljstev ni pomembno. Prav tako študentom veliko pomeni, da lahko s študijem v tujini spoznajo razliène kulture. Skupen odstotek tistih, ki temu ne pripisujejo pomembnosti, je majhen in znaša 6 odstotkov.
Zanimalo nas je, ali je študij tistih, ki so študirali v tujini, vplival na njihovo kariero. Sledeèe dejavnike so ocenili glede na pomembnost pri oblikovanju kariere. Mnogo jih je reklo, da so si s tem zagotovili veèje možnosti zaposlitve. Le enemu anketirancu se je zdelo to nepomembno. Zelo podobno, kot prejšnji dejavnik, so ocenili pridobitev novih znanj. Veèinoma so menili, da so si s študijem v tujini pridobili veliko novih znanj, ki so jim v pomoè tudi pri karieri. Pridobivanje poznanstev in vez se jim zdi pomembno, vendar je skoraj èetrtina menila, da to ni pomembno. O pridobitvi dela v tujini je 17% odstotkov reklo, da to ni pomembno. Najbolj pomembno se jim je zdelo dejstvo, da s študijem v tujini veliko pridobiš na osebnostni rasti, samostojnosti in da s tem zagotovo veliko prispevaš k svoji karieri. Iz tega sklepamo, da s študijem v tujini zagotovo pridobimo nekaj stvari, ki jih sicer ne bi.
Nihèe od tistih, ki so študirali v tujini, ni odsvetoval, da naj študentje ne gredo na izmenjavo/študij v tujino. Prav vsi so predlagali, da naj študentje poskusijo s študijem v tujini.
Tretjina anketiranih je menila, da je študij v tujini pomembno življenjska izkušnja. Kot drugi najbolj pomemben razlog za študiranje v tujini so anketiranci navedli pridobitev novega znanja (28 odstotkov). Pomembno pa se jim zdi tudi to, da se s tem nauèiš novih tujih jezikov ter spoznaš naèine podajanja snovi po svetu.
C. PODATKI O VAŠIH DOSEDANJIH ZAPOSLITVAH
Najveè (69% anketirancev) se je tekom študija preživljalo z denarjem, ki so ga zaslužili z delom preko študentskega servisa. S pomoèjo staršev se jih je preživljalo 55%, 30 odstotkov pa jih je prejemalo štipendijo. Nekateri so že imeli redno zaposlitev (15%), med drugim pa so naštevali tudi pokojnino od staršev, pomoè partnerja, profesionalno ukvarjanje s športom itd.
Med štipendisti jih je 37% prejemalo republiško, 33% kadrovsko in 23% Zoisovo štipendijo. Nekateri so imeli še druge štipendije.
Najveè (25 odstotkov) anketiranih je takoj po diplomiranju zaèelo aktivno iskati zaposlitev, 19 odstotkov pa se jih je prijavilo na Zavodu za zaposlovanje. 11 odstotkov anketiranih je èas po diplomi preživelo na potovanjih ali pa so si vzeli èas za poèitnice. Med drugim so naštevali tudi to, da so bili že zaposleni, saj so študirali ob delu ali pa so zaèeli z delom v podjetju, ki jih je štipendiralo.
Veèina, s kar 71 odstotki, jih je prvo zaposlitev zaèelo iskati že med študijem, 14 odstotkov takoj po diplomi, 6 odstotka anketirancev pa jih v èasu izpolnjevanje ankete še ni zaèelo z iskanjem prve zaposlitve.
V povpreèju je bilo anketirancem lahko dobiti prvo zaposlitev. 24% jo je dobilo zelo lahko, 21% še kar lahko, medtem ko jih je 19% zelo težko in 19% anketirancev še kar težko dobilo prvo zaposlitev. 12% pa je neodloèenih.
Kot glavni razlog so tisti, ki so lahko dobili prvo zaposlitev, na prvem mestu navajali dejstvo, da so v tem podjetju že delali preko študentskega servisa (32%). Druga najpogostejša navedba je bila to, da so bili štipendisti podjetja, kjer so se zaposlili (12%). Sledijo ji še: pošiljanje prošenj in vabila na razgovore (10%), sreèa in nakljuèje (9%), izkušnje (9%) in tako dalje.
Tisti, ki so prvo zaposlitev dobili težko, so v 45% primerih navajali to, da so bili brez izkušenj. 21% jih je navajalo, da je bilo preveè iskalcev z izobrazbo ekonomista, 23% jih je navajalo, da niso imeli nobenih vez in poznanstev.
86 odstotkov anketirancev je že našlo prvo zaposlitev, medtem ko je 14 odstotkov anketirancev še niso v èasu izpolnjevanja ankete.
Èe anketiranec še ni našel prve zaposlitve, je z vprašalnikom zakljuèil.
PRVA ZAPOSLITEV
Zanimiv je podatek, da je kar 61 odstotkov anketirancev iskalo prvo zaposlitev najveè en mesec. Najveè pol leta je prvo zaposlitev iskalo le še 24 odstotkov vprašanih. Odstotek zatem strmo pade, saj je samo 10 odstotkov vprašanih prvo zaposlitev iskalo najveè eno leto.
Zanimalo nas je, katerih naèinov oz. aktivnosti so se reševalci vprašalnika posluževali pri iskanju prve zaposlitve. Zopet so ocenjevali posamezne dejavnike glede na pomembnost oz., èe so kdaj katero izmed aktivnosti uporabili. Velika veèina (87 odstotkov) je rekla, da kadrovske štipendije sploh ni imela, tisti, ki pa so jo imeli, pa se jim je zdela zelo pomembna. O opravljanju študentskega dela si niso bili preveè enotni, saj 17 odstotkov ni delalo. 10 odstotkom se študentsko delo ni zdelo pomembno, medtem ko je 74 odstotkov takih, ki so mu pripisovali pomembnost (kot seštevek pomembno, precej pomembno in zelo pomembno). Dobra polovica vprašanih je reklo, da strokovne prakse niso uporabili kot možnost, da bi si s tem našli zaposlitev. Polovica je pripisala pomembnost ali veèjo pomembnost temu dejavniku. Kar 67 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da opravljanje projektnih del niso uporabili kot adut pri zaposlovanju. Desetina pa je temu pripisala manjšo mero pomembnosti. 61 odstotkov jih je reklo, da pri iskanju prve zaposlitve niso šli na Zavod za zaposlovanje, ostali, ki so se opredelili glede pomembnosti tega dejavnika, so za nekaj odstotkov veè pripisali pomembnosti kot nepomembnost. Kar 75 odstotkov vprašanih je reklo, da pri iskanju zaposlitve niso iskali pomoèi Centra za svetovanje in razvoj študentov in nekoliko veèji odstotek anketirancev, kar 85%, se ni zateklo k pomoèi pedagoških delavcev. Tema dvema dejavnikoma tudi niso pripisovali pomembnosti. Veèina (74 odstotkov) je bila sama aktivna pri iskanju službe in so takemu naèinu pripisovali tudi veèjo pomembnost. Predvidevamo, da so tisti, ki na tak naèin niso iskali, dobili službo preko vez ali pa so bili že prej tam zaposleni kot študentje. To potrdi tudi naslednji dejavnik, da naj bi si službo poiskali s pomoèjo drugih. Veèina je temu pripisala pomembnost. 26 odstotkov pa je takih, ki tega naèina sploh niso uporabili. Navajali so še samozaposlitev, sreèa, priporoèila, poslovne ideje, osebna dostava prošenj, zaposlitvene agencije.
49 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so se morali pri prvi zaposlitvi še dodatno usposabljati, ostalim se ni bilo treba.
Tisti, ki so se morali usposabljati, so ocenili še sledeèe dejavnike. Veèinoma so samostojni študij ocenili kot pomemben, le 23 odstotkov ga je ocenilo kot nepomembnega. Kot zelo pomembno so ocenili (s 53 odstotnim deležem) prenos znanja od kolegov, skupno je kar 96 odstotkov temu dejavniku pripisalo eno vrsto pomembnosti. Prakso so ocenili zelo podobno kot prenos znanja od kolegov. Le 9 odstotkov je bilo tistih, ki so jo skupno ocenili kot nepomembno, vsi ostali so ji prav tako pripisali eno od veè pomembnosti. Pri dodatnem šolanju si niso bili preveè enotni. Najveèkrat (z 29 odstotnim deležem) so tisti, ki so se morali dodatno usposabljati, ocenili kot pomembno, vendar pa jih je kar 44 odstotkov to ocenilo kot sploh ne pomembno in 20 odstotkov kot nepomembno. Morda tu tièi tudi razlog, zakaj se jih je tako malo šolalo v tujini, vendar se število študentov, ki se udeležijo izmenjav, poveèuje. Kot drugo so navajali, da so pomembni seminarji (doma in/ali v tujini), interno izobraževanje itd.
Anketiranci so si morali nekatera znanja in sposobnosti tekom kariere pridobiti tudi sami. Pridobivali so jih preko delovnih izkušenj ali z dodatnimi usposabljanji (seminarji, predavanja itd.). Najveè, 21 odstotkov, je morala pridobiti nova znanja s podroèja raèunalniških programov, s 17 odstotnim deležem sledijo tisti, ki so si morali pridobiti znanja organizacije in komuniciranja. Sledijo tisti, ki so se morali nauèiti dodatnega tujega jezika (13%), o podjetju in z njim povezano strokovno znanje se je morali nauèiti 10% anketirancev, prav tako 10% je moralo bolj podrobno spoznati pravo, zakonodajo, 9% raèunovodstvo, sledijo pa jim samostojnost, vodstvene sposobnosti, finance. Kot »drugo« so navajali tudi projektno delo, delo v timu, znanja o davkih itd.
Nekateri so podali tudi nasvete za boljšo pripravo študentov na delo v praksi. 42 odstotkov odgovorov, jih je menila, da bi moral biti študij veliko bolj praktièno usmerjen in povezan s prakso, da bi študentje reševali èim bolj realne primere in se na njih uèili. Z 32 odstotnim deležem so trdili, da bi moral biti èas opravljanja prakse daljši. 13 odstotkov jih je predlagalo, da naj študentje èim veè delajo preko študentskega servisa, da si pridobijo èim veè izkušenj in bodo s tem tudi lažje zaposljivi. Poleg drugih dejavnikov so kot »drugo« navajali še uèenje tujih jezikov, nastopanje v javnosti itd.
Odgovori na to vprašanje nam kažejo, katero sposobnost, ki jo anketiranci potrebujejo na trenutnem delovnem mestu, so pridobili na EF. Vsaka sposobnost je najprej predstavljena po pomembnosti na trenutnem delovnem mestu (rdeča lestvica) in nato še po stopnji pridobitvi na EF (zelena lestvica).
Veèina anketirancev je menilo, da sposobnosti, ki jih rabijo na trenutnem delovnem mestu, v veèini niso dobro pridobljene tekom študija na EF. Še najbolj izstopata: sposobnost za prilagodljivost na nove situacije in osnove raèunalniške sposobnosti. Sposobnost za prilagodljivost na nove situacije je 79% vprašanih zelo dobro pridobilo na delu in le 4% v èasu študija. 73% jih meni, da so zelo dobro spoznali osnovne raèunalniške sposobnosti na delovnem mestu, in le 13% vprašanih se je te osnove zelo dobro nauèilo med šolanjem. Na delovnem mest je 55% vprašanih zelo dobro razvilo sposobnost za samostojno delo, 57% sposobnost za reševanje problemov in odloèanje. Sposobnost uporabe znanja v praksi se tudi dodobra oblikuje na delovnem mestu, saj 53% vprašanih meni, da so to sposobnost zelo dobro pridobili na trenutnem delovnem mestu, kar je posledica malo prakse tekom študija. Sposobnost raziskovanja, kritiènost in samokritiènost, sposobnost za delo v interdisciplinarni skupini, razumevanje kultur in navad drugih narodov, inovativnost in podjetniška sposobnost/naravnanost so sposobnosti, ki jih anketiranci niso zelo dobro razvili na delovnem mestu in niti ne na EF. Anketiranci so v povpreèju mnenja, da nimajo niti ene sposobnost, ki je pomembna na njihovem delovnem mestu, vsaj dobro stopnjo pridobljenosti na EF.
H. SEDANJA ZAPOSLITEV
Med anketiranci, ki so že dobili prvo zaposlitev, jih je slabih 95 odstotkov v èasu izpolnjevanja ankete zaposlenih, medtem ko jih je bilo le pet odstotkov nezaposlena.
Èe anketiranec v èasu izpolnjevanja vprašalnika ni bil zaposlen, je z izpolnjevanjem zakljuèil.
Veè kot polovica (72 odstotkov) je bilo takih, ki prvega delodajalca še niso zamenjali, ostali (28 odstotkov) pa so to že storili.
Najveè informacij ob iskanju nove zaposlitve so anketiranci dobili preko oglasov na internetu (25%). Nato s 19% sledijo oglasi preko èasopisov, kot tretji najpogostejši vir informacij pa so anketiranci navedli prijatelje, sorodnike. Sledijo jim kadrovske agencije z 10 odstotki. Pod drugo so naštevali še veze, delo preko študentskega servisa, da ga je poiskal delodajalec, pisanje ponudb za delo, kadrovske štipendije, interni razpisi in drugo. 7 odstotkov anketirancev pa nove zaposlitve še ni iskalo.
Veèina, 67 odstotkov vprašanih, je odgovorilo, da so trenutno zaposleni za nedoloèen èas. Slaba tretjina ima sklenjeno pogodbo za doloèen èas. Pet odstotkov vprašanih je samozaposlenih, le 1 odstotek jih navaja druge opcije. Tako nam je en anketiranec zaupal, da ima pripravništvo do konca julija 2007.
Število let pri odgovoru, da je anketiranec/ka samozaposlen/a, je le eden/ena odgovorila, in sicer je samozaposlen/a 9 let.
Tisti, ki imajo zaposlitev za doloèen èas veèinoma niso želeli pripisati leta izteka pogodbe, saj sta le dva anketiranca/ki pripisala/i leto. Pogodba se obema izteèe leta 2007.
Pri sedanjem delodajalcu je 6 odstotkov anketirancev manj kot eno leto, 51 odstotkov med enim in tremi leti, 6 odstotkov med tremi in šestimi leti, 7 odstotkov med šestimi in desetimi leti, veè kot deset let pri sedanjem delodajalcu pa je prav tako 7 odstotkov anketirancev. V povpreèju je to 1 leto in 7 mesecev.
Najveè (16%) anketirancev je oznaèilo dejavnost finanèno posredništvo. S 14% sledi trgovina in popravila motornih vozil in s 10% ji sledijo druge skupne, osebne in javne storitve. Nihèe se ne ukvarja z ribištvom, pa tudi rudarstvo zavzema zanemarljiv procent. Kar 28% anketirancev je oznaèilo, da je njihova dejavnost nerazvršèena.
Dobrih sedemdeset odstotkov (natanèneje 72,37%) vprašanih je odgovorilo, da so zaposleni v zasebnem sektorju. V javnem sektorju je zaposlenih 24 odstotkov in le 4 odstotki kot samozaposleni.
Zanimalo nas je, kdo je lastnik podjetja, v katerem delajo anketiranci. Sedemdeset odstotni delež predstavlja slovensko lastništvo, le 8,5 odstotkov jih dela v podjetjih tujega lastništva. Skupno je 22 odstotkov takih podjetij, ki imajo mešano lastnino, prevladajo taki, ki imajo pretežno slovensko lastništvo.
Najveè anketirancev je zaposlenih na podroèju raèunovodstva in revizije ali na podroèju nabave in prodaje, saj imata najvišji in enak odstotek anketiranih (20 odstotkov). 19 odstotkov anketirancev dela na podroèju denarja in financ, 12 odstotkov jih dela na podroèju trženja. Pod drugo so anketiranci naštevali še kontroling, prevajalstvo, izobraževanje, administracija, kadrovanje, logistika in tako dalje. Nekaj anketirancev je oznaèilo veè opcij, kar pomeni, da delajo na razliènih podroèjih. Najpogostejša kombinacija je bila denar in finance z raèunovodstvom in revizijo ter kombinacija denar in finance z managementom.
Strokovni (so)delavec je bilo delovno mesto 34 odstotkov anketirancev, s 17 odstotki sledi delovno mesto izvajalca. 12 odstotkov jih je oznaèilo, da je njihov položaj v službi vloga vodje oddelka, desetina se je opredelila kot svetovalec. Pogosto so omenjali tudi druga delovna mesta (20 odstotkov) kot so komercialist, pripravnik, èlan revizijske skupine, asistent, referent, pomoènik in drugo.
Anketiranci so bili v povpreèju zadovoljni s svojim dotedanjim delom. 57 odstotkov jih je oznaèilo, da so zadovoljni, 19 odstotkov jih je zelo zadovoljnih in 16,5 odstotkov jih ni niti zadovoljnih niti nezadovoljnih. Zelo nezadovoljnih jih je le slaba 2 odstotka, nezadovoljnih pa je 5 odstotkov anketirancev.
Vprašali smo jih, ali se jim zdi sedanja služba idealna oz. ali ustreza njihovim prièakovanjem. 46 odstotkom je njihova služba všeè, ostalim 56 odstotkov pa ne.
Tisti, ki so odgovorili, da se jim zdi sedanja služba idealna, so rekli, da jih v službi navdušuje to, da je delo dinamièno (26 odstotkov), 20,5 odstotkov meni, da opravljajo delo, ki so si ga vedno želeli opravljati. 18 odstotkom je všeè, da jim delo omogoèa nenehno izobraževanje, anketirancem pa se zdijo pomembni tudi dobri odnosi v kolektivu (14 odstotkov). Zanimivo pa je, da je le en anketiranec navedel za razlog dobro plaèo, 6 anketirancev pa ni našlo razloga, zakaj jim je delo všeè.
Nekaterim služba, ki jo trenutno opravljajo, ni všeè, zato je 17 odstotkov odgovorilo, da je njihovo delo premalo dinamièno, 16 odstotkov na delovnem mestu nima možnosti napredovanja, 15 odstotkov bi raje delalo drugje. 13 odstotkov jih je potožilo o slabih odnosih v službi ali slabe plaèe.
Kot najpomembnejši motivacijski element za zamenjavo dela so anketiranci navedli slabe odnose med sodelavci in vodstvom, bolj zanimivo in kreativno delo ter pridobitev novega znanja. Kot manj pomembne dejavnike so anketiranci oznaèevali: željo po spremembi bivališèa, možnost mednarodne kariere, bonitete in možnost veè prostega èasa. Pod drugo so anketiranci navajali razloge kot so opravljanje poklica, ki si ga želiš, starost kolektiva, veèji vpliv in samostojnost ter usklajenost izobrazbe s položajem.
Skupno je 30 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi v primeru odpovedi težko ali zelo težko poiskali drugo delo. O morebitnem problemu se 34 odstotkov anketirancev ni moglo odloèiti za varianto »težko ali lahko«. Skupno je bilo 37 odstotkov takih, ki so menili, da bi v primeru odpovedi lahko ali zelo lahko poiskali službo.
Odstotek tistih, ki so menili, da bi težko ali zelo težko poiskali novo službo, so navedli za to naslednje razloge: kar 37 odstotkov se boji prevelike konkurence oz. trenutne »poplave« ekonomistov na trgu dela. 36 odstotkov jih je menilo, da si do sedaj še niso nabrali dovolj izkušenj, drugi (10 odstotkov) so menili, da nimajo dovolj vez in poznanstev; menijo tudi, da se danes dobi zaposlitev le na tak naèin.
Tisti, ki so bili neodloèeni o tem, kako težko bi si lahko poiskali novo zaposlitev, je v veèini (46 odstotkov) odgovorila, da o tem sploh še niso razmišljali, nekateri so se zbali, da imajo premalo izkušenj, da bi se lahko potegovali za nova delovna mesta. 11 odstotkov pa meni, da je povpraševanja po kadru zelo malo.
Tisti, ki so bili glede iskanja nove zaposlitve pozitivno naravnani, so kar 55 odstotno odgovorili, da se jim zdi, da imajo sedaj že dovolj izkušenj, da bi si lahko na novo poiskali službo. Nekateri so menili, da s svojo ambicioznostjo in vztrajnostjo ne bi bil problem poiskati novo zaposlitev, tretji pa so povedali, da že imajo kar nekaj ponudb.
Najveèjo verjetnost, kaj bodo v prihodnosti delali v smeri iskanje nove službe, so anketiranci pripisovali branju oglasov na internetu in v èasopisu (43% precej verjetno in zelo verjetno skupaj), nato 24% za aktivno iskanje novega delodajalca, 21% jih je oznaèilo precej verjetno in zelo verjetno pri razmišljanju o odpovedi sedanje službe ter 5% jih je menilo, da bodo dobili ponudbo novega delodajalca.
Slaba tretjina anketirancev meni, da bo delodajalec imel zaposlitev za njih do upokojitve. 29 odstotkov jih je ocenilo da od šest do deset let. 7 odstotkov anketirancev meni, da bo delodajalec imel delo za njih manj kot eno leto.
Zanimalo nas je, kako so ocenili uspešnost svoje kariere. Neverjetno je dejstvo, da jih je skupno kar 64 odstotkov odgovorilo, da se jim zdi njihova kariera uspešna ali celo zelo uspešna. 31 odstotkov se jih glede uspešnosti ali neuspešnosti ni znalo opredeliti. Skupno 5 odstotkov jih je svojo kariero ocenilo kot neuspešno ali zelo neuspešno.
Najveè takih, ki je s svojo kariero zadovoljnih, so na to odgovorili z argumentom, da so z dosedanjo zaposlitvijo dosegli svoje cilje (40 odstotkov), drugi najmoènejši argument je bilo hitro napredovanje (37 odstotkov). Sledili so tisti (15 odstotkov), ki so menili, da so si do sedaj pridobili veliko novih izkušenj.
Tisti, ki so glede ocenitve svoje kariere ostali neodloèeni, so kot razlog najveèkrat (35 odstotkov) navedli to, da so šele na zaèetku svoje kariere. 20 odstotkov meni, da delo ni izpolnilo prièakovanj. 15 odstotkov pa moti poèasno napredovanje oz. napredovanja sploh še ni bilo.
Neuspešno so ocenili svojo kariero tisti, ki so rekli, da trenutno opravljajo delo, ki je namenjeno tistim z nižjo stopnjo izobrazbe. Takih je bilo 50 odstotkov. Drugi so razoèarani nad svojo kariero, ker so mnenja, da trenutno delo in delovno mesto ne izpolnjuje njihovih prièakovanj.
Anketiranci so v 57 odstotkov primerov najbolj ponosni na svoje delo, dosežke v karieri in uspešno izvedene projekte. 31 odstotkov jih je navedlo, da so ponosni na svoje pridobljeno znanje, izobrazbo, izkušnje, 4 odstotki pa jih je ponosnih na medsebojne odnose s sodelavci. Ponosni so še na zaupanje nadrejenih, družino, plaèo.
31 odstotkov anketirancev je nezadovoljnih z delom, ki ga opravljajo, svojo kariero ali razvojem podjetja. 22 odstotkov jih je razoèaranih glede odnosov v podjetju. 9 odstotkov jih je razoèaranih nad vodenjem v podjetju. Naštevali so še pomanjkanje nekaterih sposobnosti, ki si jih želijo pridobiti, razoèarani so nad plaèo, da njihovo delo in izobrazba nista cenjena in da nimajo dovolj prostega èasa. Razoèarani so tudi nad zakonodajo v Sloveniji, naèinom napredovanja v podjetjih in drugim.
Veèina (44 odstotkov vprašanih) je menila, da zahtevnost in vsebina dela, ki ga opravljajo, ustreza pridobljeni izobrazbi. 29 odstotkov jih je menilo, da delo deloma ustreza, 14 odstotkom pa popolnoma ustreza pridobljeni izobrazbi. Skupno se je le 14 odstotkom zdelo, da delo ne ali sploh ne ustreza pridobljeni izobrazbi.
Radovedni smo bili glede zadovoljstva o sedanji plaèi. Tako jih je kar 43 odstotkov odgovorilo, da so z njo zadovoljni. 30 odstotkov se o zadovoljstvu plaèe niso znali opredeliti. Nezadovoljnih s plaèo je bilo 15 odstotkov. 6 odstotkov je z njo zelo zadovoljna, 5 odstotkov pa zelo nezadovoljna.
Najveè anketirancev je v letu 2004 prejemalo povpreèno bruto plaèo pod 250.000 SIT. Teh je bilo 39 odstotkov. Sledi jim tistih 20 odstotkov z bruto plaèo med 250.000 SIT in 299.999 SIT. 19 odstotkov jih je prejemalo med 300.000 in 349.999 SIT, 12 odstotkov jih je bilo v razredih od 400.000 do 599.999 SIT . Najmanj jih je bilo v najvišjih razredih; 2 odstotka od 600.000 do 999.999 SIT in le en anketiranec (1 odstotek) nad 1.000.000 SIT.
Slabih 10 odstotkov anketirancev je že delalo v tujini, veèina z 90 odstotki pa tega še ni poizkušala.
26 odstotkov tistih, ki so delali v tujini, jih je delalo v Veliki Britaniji, 18 odstotkov v Nemèiji, 11 odstotkov pa na Hrvaškem, po 7 odstotkov v ZDA, Franciji in Italiji. V ostalih državah pa je bil po en anketiranec: Luksemburg, Portugalska, Avstrija, Švica, Danska in Španija.
Zaposlitve v tujini so bile v veèini kratke. 48 odstotkov jih je delalo od tri mesece pa do enega leta, 15 odstotkov do tri mesece, 11 odstotkov eno leto, slabe 4 odstotke pa 2 leti ali 3 leta.
Skoraj vsi vprašani (98%) so odgovorili, da so trenutno zaposleni v Sloveniji. Prièakujemo, da se bo odstotek takih, ki bodo delali v tujini, poveèal, že samo zaradi vstopa v Evropsko unijo in s tem boljšimi pogoji zaposlovanja slovenskih državljanov v tujini.
Odstotek tistih, ki so zaposleni v tujini je majhen in tako ne odslikava realnega vpogleda v države, v katerih delajo. 2 anketiranca sta navedla Anglijo, sledijo Italija, Avstrija in Belgija z enim anketirancem.
Èe je anketiranec trenutno zaposlen v Sloveniji, je z vprašalnikom zakljuèil.
- ZAPOSLITVE V TUJINI
Vsa podjetja, v katerih delajo anketiranci, ki so bili v èasu izpolnjevanja ankete zaposleni v tujini, je popolnoma v tuji lasti. Niti enega podjetja ni, kjer bi bilo lastništvo mešano ali pa bi bilo podjetje naše.
Glede na to, da so nekateri vendarle zaposleni v tujini, nas je zanimalo, kako so dobili to službo. Nekateri so navedli, da so jo dobili prek razpisa, drugi preko mednarodne prakse.
Najveèji problem pri iskanju zaposlitve v tujini, s katerim so se sreèali anketiranci, ki so bili v èasu izpolnjevanja ankete zaposleni v tujini, je bil problem Pomanjkanje informacij v Sloveniji o pridobitvi dela v tujini. Problem nostrifikacije diplome sploh ni bil pomemben. Prav tako niso pomembne kulturne razlike za delo v tujini.
![[+introtext+]](http://img.youtube.com/vi/kdRirvlf3Sw/0.jpg)
