Gospodarska zgodovina

Cilji predmeta

Predmet omogoča študentom razumevanje zgodovinskih procesov in odvisnost družbenega razvoja od zgodovinske kombinacije ekonomskih, političnih, socialnih, kulturnih, pa tudi tehnoloških, proizvodnih in naravnih faktorjev rasti. Študente seznanja z zgodovinsko analizo gospodarske, rasti, socialne neenakosti, politične in ekonomske moči, da bodo bolje razumeli, zakaj so nekatere države uspešne in druge, ne, zakaj se nekateri sektorji hitreje razvijajo od drugih, kaj je temelj gospodarske učinkovitosti, socialne vzdržnosti, politične stabilnosti in razvojne dinamike. Ekonomska zgodovina razkriva vzpone n padce držav in gospodarstev in ponuja konkretne analogije pri razumevanju sodobnega sveta. Predmet zahteva širše interdisciplinarno razumevanje in ponuja razlago temeljnih sprememb, ki odlikujejo dolgo XX. stoletje.

Vsebina predmeta

Predmet predstavlja temeljni okvir gospodarske zgodovine sveta, s posebnim poudarkom na ekonomski zgodovini Evrope. Raziskuje temeljno vprašanje in faktorje gospodarske rasti in neenakega razvoja kot zgodovinskih procesov, pojasnjuje zakaj so nekatere države (družbe) uspele in druge ne, zakaj so bogate in druge revne. Zgodovinski razvoj je ciklične narave, pri čemer se v svetovni zgodovini pojavljajo vodilni civilizacijski centri (babilonska, helenska, kitajska, ameriška, evropska pot razvoja). V zgodovinski razvoju velikih imperijev so igrali ključno vlogo demografski razvoj, vojaška moč, institucionalna stabilnost, proizvodnja ter trgovina, sposobnost generiranja tehnološkega razvoja. Predmet poudarja tri kronološke in sistemsko povezane celote evropske zgodovine: (1) antika in institucionalne spremembe poznega fevdalizma (srednjega veka), ki omogoča specifičen razvoj Evrope, (2) industrijska revolucija, razvoj držav ( in nastanek zgodnjega kapitalizma v dolgem XIX. stoletju, (3) zgodovina XX. stoletja z veliko krizo med svetovnima vojnama, reguliranim tržnim sistemom in novo mednarodno gospodarsko ureditvijo. Dolgoročni trendi pojasnjuje dve ključni determinanti razvoja, ki sta predmet preučevanja: zakaj so nekatere države ekonomsko bolj učinkovite in zakaj so socialne neenakosti tako velike.

1. Uvod v ekonomsko zgodovino. Predmet in metode zgodovinskega preučevanja. Institucije in ekonomski razvoj. Ekonomske strukture in spremembe. Dolgoročna cikličnost sprememb (hegemonistični politično ekonomski cikli). Zgodovinska evolucija svetovnega sistema.
2. Ekonomski razvoj babilonskega in antičnega sveta. Ekonomski pogoji imperijev. Trgovina in razvoj. Ekonomski dosežki antične civilizacije. Kriza in tranzicija.
3. Veliki imperiji (Kitajska, Srednja Amerika, Mala Azija). Posebnosti evropskega srednjega veka. Poljedeljstvo, manufakture in trgovina. Pomen religijskega sveta. Ruralna in urbana družba, vzpon mest.
4. Vzpon kapitalizma in struktura vsakdanjega materialnega življenja. Vloga denarja in cenovna revolucija. Demografska tranzicija in prva kolonialna globalizacija. Merkantilizem. Položaj Španije, Nizozemske in Anglije v evropski ekonomski zgodovini.
5. Prva industrijska revolucija. Ekonomski, tehnološki in politični pogoji. Socialni vidiki zgodnje industrializacije. Determinante ekonomskega razvoja (tehnologija, tovarniški sistem, transport, podjetja in finance).
6. Modeli kapitalističnega razvoja v XIX. stoletju. Institucionalne spremembe in ekonomska vloga držav. Vzpon in padec držav prve industrijske revolucije. Moderni medržavni sistem in teritoralnost kapitalizma. Tri zgodovinske hegemonije kapitala. Zahodni imperializem in njegova nasprotja.
7. Rast svetovne trgovina in ekonomska liberalizcija. Vloga VB in zlatega standarda. Ekonomska dezintergracija. Politično ekonomske posledice I. svetovne vojne. Ruska revolucija in komunistični ekonomski sistem.
8. Vloga in pomen Velike depresije. Monetarni režim, finančna kriza in anti krizne spremembe. Ekonomski vzroki in posledice II. svetovne vojne. Nova povojna mednarodna gospodarska ureditev. Nova hegemonija ZDA in sistem svobodnega podjetništva.
9. Evropski gospodarski čudež. Keynesianska politika in model socialne države. Ekonomika dekolonializacije. Vzpon in evolucija EU. Inflacija, stagnacija in menjava razvojnega modela. Vzpon neoliberalizma. Propad sovjetskega bloka. Razpad brettonwoodskega sistema. Washingtonski konsenz in »konec zgodovine«.
10. Širitev in poglabljanje EU. Protislovja evropskega razvoja. Konvergenca in divergenca EU. Velika recesija in kriza 2008 v centru kapitalizma (ZDA, EU, Japonska…). Kratka zgodovina protikriznih ukrepov.
11. Kakšna je lahko prihodnost sveta. Ekološka, ekonomska, politična in socialna tveganja. Kriza ameriške hegemonije in vzpon Kitajske. Evolucijske spremembe kapitalizma. Lahko kapitalizem preživi?

Nosilci predmeta