Institucionalni razvoj finančnega okolja v Sloveniji: repo-trg in efektivna obdavčitev pravnih oseb

znanstvena monografija

  • Avtor/ji:
  • Čok Mitja
  • Košak Marko
  • Berk Skok Aleš
  •  
  •  
  •  
  •  
Bibliografski podatki
EAN koda: 9789612402204
ISBN koda: 978-961-240-220-4
Fizični opis: 133 str.
Izdajatelj: Ekonomska fakulteta Ljubljana
Tisk: Copis
Datum izdaje: 12.1.2012
Pripeti dokumenti
PDF: Vsebina
O knjigi
Avtorji Razvojnega poročila o finančnem sektorju – Slovenija 2000 (CEEPN, 2001) in Poročila o razvoju 2003 (UMAR, 2003) ugotavljajo, da ostaja finančni sistem še naprej eno izmed slabše razvitih področij slovenskega gospodarstva. Predvsem se je pokazalo, da je treba za njegovo prenovo in razvoj zagotoviti ustrezne institucionalne okvire, ki bodo institucijam finančnega trga omogočali mednarodno konkurenčnost ter čim boljšo integriranost v finančni sistem evroobmočja oz. EU. Tako bi lahko zagotovili uspešno dolgoročno opravljanje vseh njegovih temeljnih funkcij ter zadovoljevanje potreb podjetij in prebivalstva. V sklopu ciljnega raziskovalnega projekta »Konkurenčnost finančnega sistema Slovenije«, ki je potekal na Ekonomski fakulteti v Ljubljani v letih 2004–2006, smo se osredotočili zlasti na dva vidika razvoja finančnega sistema, tj. na vprašanje razvoja REPO-trga kot pomembnega segmenta denarnega trga in možnosti vključevanja gospodarskih subjektov na REPO-trge v evroobmočju ter na področje obdavčitve pravnih oseb v RS . Rezultati tako zasnovanega raziskovalnega projekta so prikazani v tej publikaciji.

Tako kot celoten trg kapitala je bil tudi slovenski denarni trg v preteklosti relativno zaprt, njegova liberalizacija pa je bila spodbujena predvsem s procesi približevanja EU, z vstopom v EU ter tudi s kasnejšim vstopom v evroobmočje. Vzpostavljanje infrastrukture za učinkovito vključevanje na evropske REPO-trge je bilo pri tem ključnega pomena za učinkovit razvoj denarnega trga in omogočanje koristi, ki jih denarni trg zagotavlja ne samo finančnim institucijam, temveč gospodarstvu nasploh, predvsem zaradi dostopnosti virov financiranja. Analiza REPO-trgov je omogočila identifikacijo ključnih institucionalnih elementov za učinkovito delovanje tega segmenta denarnega trga. Prenos teh ugotovitev na slovenske razmere pa je pokazal, na katerih točkah razvoja denarnega REPO-trga še obstajajo pomanjkljivosti, ki onemogočajo doseganje polnih koristi oz. učinkov tega segmenta denarnega trga. Analiza REPO-trgov se torej ukvarja z enim od ključnih razvojnih vprašanj, tj. z vprašanjem dostopnosti virov financiranja tako za finančne institucije kot tudi posredno za nefinančna podjetja.

Drug pomemben vidik konkurenčnosti, s katerim se ukvarja pričujoče monografsko delo, pa je vprašanje davčne konkurenčnosti, ki je predstavljeno v drugem delu te publikacije. Obseg in način obdavčitve različnih finančnih instrumentov (torej tudi instrumentov denarnega trga) imata lahko občutne posledice za razvoj konkurenčnosti, zato je v zvezi s tem nujno upoštevati posledice obstoječe obdavčitve podjetij za konkurenčnost slovenskega finančnega sektorja ter poiskati optimalne rešitve tudi za tista področja, ki z obstoječo davčno zakonodajo še niso urejena. Pomemben del raziskave je namenjen izboljšanim pogojem za nefinančna podjetja pri dostopu do kapitala, zlasti na denarnem trgu, in njihovim vplivom na večjo uspešnost in gospodarsko rast. Na vseh področjih so upoštevani izsledki sodobnih raziskav na področju konkurenčnosti na mikro- in makroravni. Davčna reforma, ki je v začetku leta 2007 med drugim zajela tudi dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb, je že pomemben korak k zmanjševanju razlike med obdavčitvijo dela in kapitala, predstavlja pa tudi odgovor na spremenjene socialno-ekonomske razmere v Sloveniji glede na obdobje v začetku devetdesetih, ko je bila sprejeta večina veljavne davčne zakonodaje.

Oba vidika konkurenčnosti, ki sta obravnavana v tem monografskem delu, predstavljata dve ključni razvojni področji, na kateri lahko odločilno poseže tudi država, da bi povečala konkurenčnost gospodarskih subjektov v širšem gospodarskem prostoru, s čimer bi se povečale tudi možnosti za učinkovito doseganje strateških narodnogospodarskih ciljev.



Na vrh strani