V EU naj bi po izsledkih raziskav do 44 odstotkov zaposlenih poročalo o preobremenjenosti z delom, 20 odstotkov naj bi se jih dnevno soočalo z velikim časovnim pritiskom. V Sloveniji o preobremenjenosti poroča 41 odstotkov zaposlenih, je povedala.

"To so delovne zahteve, ki nam vzamejo čas, energijo in kognitivni napor ter vodijo v utrujenost in izčrpanost. V naši raziskavi pa so nas zanimale naloge, za katere zaposleni menijo, da bi jih morali opraviti drugi, zato se jim zdijo nepravične. Zanimalo nas je, ali so tudi takšne naloge povezane s čustveno izčrpanostjo, in izkazalo se je, da so," je pojasnila.

Ko zaposleni dobi naloge, za katere meni, da bi jih moral opraviti nekdo drug, namreč po njenih besedah pohitri opravljanje dela. Posledično je tudi bolj izčrpan. "Fenomen povečane hitrosti dela oziroma delovne intenzifikacije ni nekaj novega. Če pa pogledamo napredek, ki smo mu priča v umetni inteligenci, lahko pričakujemo, da bo ta fenomen v prihodnje dobil samo še pospešek," je dejala.

Zaposleni lahko k zmanjšanju obremenjenosti prispevajo tudi sami. Sogovornica Mihelič je kot enega od ukrepov izpostavila redne kratke odmore na delovnem mestu, med katerimi delo za nekaj minut povsem prekinemo in se umirimo. "V naši raziskavi smo ugotovili tudi, da na tiste zaposlene, ki so se zmožni odklopiti od dela - torej da doma ne razmišljajo o službenih obveznostih - velike delovne zahteve nimajo tako močnega negativnega učinka," je povedala.

Vabimo vas, da si ogledate pogovor.