Avtorji:

• Amadeja Lamovšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Ivan Radević, University of Montenegro, Faculty of Economics
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Aleš Popovič, NEOMA Business School
• Shaima’ Mohammed, Northumbria University Newcastle
• Carlos M. DaSilva, University of Applied Sciences and Arts of Western Switzerland

Ključne besede:

ravnovesje med delom in zasebnim življenjem | oblikovanje dela | delo na daljavo | hibridno delo | delo na lokaciji organizacije

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je razumeti, kako različne kombinacije značilnosti dela in uporabe digitalnih tehnologij vplivajo na ravnovesje med delom in zasebnim življenjem v sodobnih oblikah dela. Namesto preučevanja posameznih dejavnikov raziskava izhaja iz predpostavke, da se ravnovesje oblikuje skozi usklajevanje zahtev in virov pri delu.

Osrednje raziskovalno vprašanje je: Katere kombinacije zahtev in virov pri delu omogočajo visoko raven ravnovesja med delom in zasebnim življenjem v različnih oblikah dela (na lokaciji, hibridno, na daljavo)?

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Raziskava pokaže, da ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ni odvisno od posameznih dejavnikov (npr. fleksibilnosti ali avtonomije), temveč od njihovih kombinacij. Obogateno oblikovanje dela dosledno podpira ravnovesje v vseh oblikah dela, vendar optimalne kombinacije zahtev in virov niso enake za delo na lokaciji, hibridno delo ali delo na daljavo. Posebej izstopa, da digitalne tehnologije delujejo hkrati kot vir in kot obremenitev. Medtem ko lahko podpirajo fleksibilnost in učinkovitost, tehnološka preobremenjenost dosledno zmanjšuje ravnovesje.

Prav tako ugotavljamo, da sta kompleksnost dela in kompleksnost tehnologije medsebojno zamenljivi obremenitvi – visoka raven obeh hkrati praviloma vodi v slabše ravnovesje.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Presenetilo nas je predvsem, kako pomembno vlogo ima kombinacija dejavnikov in ne posamezni elementi. Isti dejavnik (npr. povratne informacije ali povezanost z drugimi) lahko v eni kombinaciji podpira ravnovesje, v drugi pa ga zmanjšuje. Prav tako je zanimivo, da je pri hibridnem delu določena stopnja stalne dosegljivosti prek tehnologije lahko celo nujna za ohranjanje ravnovesja, kar je v nasprotju s pogostimi predpostavkami o škodljivosti “vedno vklopljenega” dela.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve so relevantne za vodje, kadrovske strokovnjake, oblikovalce dela in odločevalce, ki se soočajo z organizacijo dela v digitalnem okolju. Raziskava ponuja konkretne usmeritve za oblikovanje delovnih pogojev: namesto univerzalnih rešitev (npr. več fleksibilnosti) je ključno premišljeno usklajevanje zahtev in virov. Organizacije lahko rezultate uporabijo za zmanjševanje digitalnih obremenitev, boljše oblikovanje hibridnega dela ter podporo zaposlenim pri ohranjanju ravnovesja.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Raziskava prispeva k trajnostnemu razvoju predvsem z vidika spodbujanja zdravja, dobrega počutja in dostojnega dela. Z boljšim razumevanjem, kako oblikovati delo v digitalni dobi, lahko organizacije zmanjšajo preobremenjenost, preprečujejo izgorelost in ustvarjajo bolj trajnostne delovne pogoje. S tem raziskava podpira prehod v bolj humane in vzdržne oblike dela, kjer tehnološki napredek ne vodi v večje obremenitve, temveč v bolj uravnoteženo in kakovostno delovno življenje.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 - industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
International journal of human resource management (Taylor & Francis)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Work–life balance in the digital era: configuring demands and resources at work