12. Poletna šola kulturnega managementa
12. Poletna šola kulturnega managementa
V petek, 3. julija 2026, se je v prečudoviti zlati dvorani Narodne galerije v Ljubljani zaključila 12. Poletna šola kulturnega managementa, Ekonomske fakultete v Ljubljani (v nadaljevanju PŠKM).
Letošnja poletna šola je potekala pod naslovom Gnoj je zlato: kultura kot družbena, podjetniška in umetniška provokacija vsakdanjega življenja ter bila posvečena dvema izjemnima ustvarjalcema, katerih leto obeležujemo v Sloveniji, pesniku Srečku Kosovelu in pisateljici Zofki Kveder. Udeleženci so skozi predavanja, okrogle mize, delavnice in strokovno ekskurzijo raziskovali vlogo umetnosti in kulture pri oblikovanju družbe ter prepletanje kulturnega ustvarjanja, podjetništva in managementa.
Poletna šola se je začela z okroglo mizo Umetniška avantgarda kot kulturni emancipacijski projekt in konkurenčna prednost na kulturnem trgu, na kateri so sodelovali Dorijan Šiško, Danilo Milovanović in Primož Jesenko, ter razpravo o petih letih Evropskega Bauhausa z Moniko Tominšek, Matijo Kovačem in Vesno Skubic. Udeleženci so si ogledali tudi dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder ter sodelovali v pogovoru o družbeni avantgardi in pomenu umetniških poti Srečka Kosovela in Zofke Kveder za današnji čas, v katerem so sodelovale Katja Mihurko, Simona Semenič in Pia Prezelj. Vse razprave prvega dne je povezoval prof. dr. Bogomir Kovač.
Pomemben del programa je predstavljalo projektno delo v skupinah, ki ga je vodil Gregor Sakovič iz NLB. Udeleženci so razvijali ideje na temo provokativne umetnosti ulice ter iskali inovativne rešitve za sodobne kulturne izzive. Svoja spoznanja so nadgrajevali tudi na strokovni ekskurziji po poteh Srečka Kosovela v Tomaju in Sežani ter v Novi Gorici in Gorici, kjer so se seznanili z dediščino Evropske prestolnice kulture.
V zadnjem delu programa so predavatelji osvetlili aktualne teme s področja kulturnega managementa. Prof. dr. Judita Peterlin je spregovorila o ravnanju z ustvarjalnostjo v času umetne inteligence, Janez Cerar iz Moderne galerije o pomenu organizacijske kulture, izr. prof. dr. Živa Kolbl o ekonomiji pozornosti in učinkovitem komuniciranju, Nejc Pulko pa o ekonomiki kulturnih projektov in prehodu od avantgarde do trga. Projektno delo v skupinah je vodil Gregor Sakovič iz NLB, ki je udeležence skozi delavnico usmerjal pri razvoju kulturnih in umetniških projektov.
Poletna šola se je zaključila s predstavitvami projektov, ki so jih udeleženci razvijali skozi ves teden, ter z ogledom razstave Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik v Narodni galeriji.
Tudi letošnja izvedba PŠKM je potrdila, da kultura ni zgolj prostor ustvarjanja in refleksije, temveč tudi prostor sodelovanja, inovativnosti in družbenega dialoga. S povezovanjem umetnosti, kulture, podjetništva in managementa poletna šola že dvanajsto leto zapored ustvarja okolje za izmenjavo idej, novih znanj in dragocenih izkušenj.