Avtorji:

• Borut Jug, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
• Zlatko Fras, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
• Tjaša Furlan, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
• Marko Novaković, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
• Jerneja Tasič, Univerzitetni klinični center Ljubljana
• Mitja Lainščak, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
• Jerneja Farkaš, Nacionalni inštitut za javno zdravje
• Dalibor Gavrić, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
• Irena Ograjenšek, Univeza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta ter Fakulteta za računalništvo in informatiko
• Petra Došenović Bonča, Univeza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

akutni miokardni infarkt | rehabilitacija po akutnem miokardnem infarktu | analiza rezultatov rehabilitacije po akutnem miokardnem infarktu | primerjalna analiza | analiza stroškovne učinkovitosti

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Raziskava na osnovi podatkov za 15.639 pacientov na nacionalni ravni primerja učinkovitost celostne ambulantne ter zdraviliške rehabilitacije po akutnem miokardnem infarktu. V njenem okviru analiziramo, ali boljša vključenost pacientov v celostno ambulantno in zdraviliško rehabilitacijo vpliva na zmanjšanje verjetnosti ponovitve akutnega miokardnega infarkta ter na zmanjšanje z akutnim miokardnim infarktom povezane umrljivosti.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Ključni ugotovitvi raziskave sta naslednji: boljša vključenost pacientov v celostno ambulantno in zdraviliško rehabilitacijo vpliva na zmanjšanje verjetnosti ponovitve akutnega miokardnega infarkta ter na zmanjšanje z akutnim miokardnim infarktom povezane umrljivosti.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

V procesu raziskovanja nas je presenetila višina prihrankov, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem možnost realizirati ob boljši vključenosti pacientov v celostno ambulantno in zdraviliško rehabilitacijo po akutnem miokardnem infarktu.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve neposredno koristijo slovenskim zdravstvenim delavcem ter Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa tudi oblikovalcem nacionalnih ekonomskih politik in programov na področju zdravstva (tako kurativnih kot preventivnih).

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Boljša vključenost pacientov v celostno ambulantno in zdraviliško rehabilitacijo neposredno zmanjšuje neenakost med različnimi prebivalstvenimi skupinami. Kurativni in preventivni ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni, pa lahko celostno izboljšajo zdravje in dobro počutje prebivalstva.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 10 – zmanjšanje neenakosti

Prispevek je objavljen v:
Global Heart (World Heart Federation)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Uptake and Effectiveness of Outpatient vs. Residential Cardiac Rehabilitation After Myocardial Infarction: A Nationwide Analysis