Avtorji:

• Amadeja Lamovšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Tomislav Hernaus, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business
• Marko Orel, Prague University of Economics and Business
• Ivan Zupič, University of London, Goldsmiths

Ključne besede:

porazdeljeno delo | oblikovanje dela | večtehnični bibliometrični pregled | sistematični pregled literature | integrativni okvir

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je bil povezati dvoje raziskovalno bogatih, a doslej premalo povezanih področij, in sicer porazdeljeno delo in oblikovanje dela, ter razviti integrativni okvir, ki razloži, kako lahko delo v digitalnih in geografsko razpršenih organizacijskih okoljih oblikujemo na način, ki spodbuja pozitivne učinke, tako za zaposlene, kot za organizacije.

Zastavili smo si šest raziskovalnih vprašanj, in sicer:

1. Kakšna je intelektualna struktura prekrivajočih se področij porazdeljenega dela in oblikovanja dela ter kako so se razvijale njune teoretične osnove?
2. Katere so glavne teme, ki povezujejo raziskave o porazdeljenem delu in oblikovanju dela? 
3. Katere nove teme so se v zadnjem obdobju pojavile znotraj teh raziskovalnih področij? 
4. Kako so se razvijajoče teoretične osnove porazdeljenega dela in oblikovanja dela odzvale na izzive, specifične za področje razvoja človeških virov (HRD)? 
5. Kako osrednje teme na področjih porazdeljenega dela in oblikovanja dela prispevajo k razumevanju ključnih pobud razvoja človeških virov?
6. Kako lahko strokovnjaki za razvoj človeških virov izkoristijo nove trende za oblikovanje pristopov k učenju in razvoju zaposlenih v kontekstih porazdeljenega dela?

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Raziskava je pokazala, da se področji porazdeljenega dela in oblikovanja dela vse bolj povezujeta v samostojno raziskovalno polje, ki se osredotoča na digitalno podprto delo, fleksibilnost in človeku prijazno zasnovo dela.

Analiza treh razvojnih obdobij je razkrila prehod od individualno usmerjenih pristopov (motivacija, značilnosti delovnega mesta) k strateškim in organizacijskim vidikom (tehnologija kot vir konkurenčne prednosti) ter k integriranim modelom, ki povezujejo mikro- in makro-perspektive.

 Razvit je bil integrativni okvir za oblikovanje porazdeljenega dela, ki nadgrajuje obstoječe modele (npr. WDQ, JD-R) z vključitvijo značilnosti uporabe IKT, intenzivnosti dela na daljavo, oblike dela (delo iz fizične lokacije organizacije, hibridno, porazdeljeno), ter kontekstualnih, organizacijskih in odnosnih dejavnikov. Ti vključujejo kompleksnost tehnologije, digitalno preobremenjenost, kakovost izmenjave informacij, podporne sisteme, občutek pripadnosti, digitalno vodenje ter socialno-tehnološko usklajenost.

Raziskava poudarja, da HRD v porazdeljenih okoljih zahteva razvoj digitalnih kompetenc, virtualnega sodelovanja, vodenja na daljavo in skrb za dobrobit ter meje med delom in življenjem.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Presenetilo nas je, kako izrazito se je raziskovanje o oblikovanju dela v zadnjem desetletju premaknilo iz okvirjev organizacijske psihologije v interdisciplinarno polje, ki vključuje informacijske sisteme, računalništvo in digitalne tehnologije.

Nepričakovano je bilo tudi, da številne klasične teorije o delu (npr. motivacijske, sociotehnične, teorija virov in zmogljivosti podjetja) danes tvorijo skupno osnovo za razumevanje dela v digitalnih, hibridnih in porazdeljenih kontekstih. Zlasti močno se je povečal pomen psiholoških in socialnih dejavnikov, kot so samozmožnost, pripadnost in ravnovesje med delom in življenjem.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve so uporabne za raziskovalce, vodje in strokovnjake za razvoj človeških virov, ki delujejo na presečišču digitalne transformacije, oblikovanja dela in razvoja zaposlenih.

• Vodje lahko z uporabo integrativnega okvira prilagodijo obstoječe modele oblikovanja dela porazdeljenim kontekstom. Pri oblikovanju vlog, nalog in timskih struktur naj upoštevajo značilnosti porazdeljenega dela – obliko dela (delo iz fizične lokacije organizacije, hibridno, porazdeljeno), intenzivnost dela na daljavo ter IKT dejavnike, kot sta kompleksnost in preobremenjenost s tehnologijo.
• Strokovnjaki za razvoj človeških virov lahko na tej osnovi razvijajo programe učenja in razvoja, ki krepijo digitalne kompetence, samostojno oblikovanje dela ter vodenje in sodelovanje v virtualnih in hibridnih timih. Poseben poudarek naj bo na spodbujanju digitalnega zaupanja, učinkovite komunikacije in psihološke varnosti.
• Organizacije lahko uporabi¬jo ugotovitve za prilagoditev delovnih struktur glede na socialno-tehnološki fit ter za vzpostavitev personaliziranih pristopov k učenju in razvoju zaposlenih. To vključuje fleksibilne učne poti, podporo duševnemu zdravju in programom upravljanja meja med delom in zasebnim življenjem (npr. digitalni odklop, preprečevanje kognitivne preobremenjenosti).
• Raziskovalci in praktiki lahko okvir uporabijo tudi za povezovanje teorije in prakse, npr. z uvajanjem najnovejših spoznanj iz teorij organizacijske psihologije (teorija spolno pogojenih organizacij, teorija meja) v razvoj voditeljstva in načrtovanje dela. Skupno sporočilo raziskave je, da uspešno oblikovanje dela v digitalni dobi zahteva prilagodljivost, personalizacijo in nenehno učenje, tako zaposlenih kot organizacij.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Raziskava prispeva k trajnostnemu razvoju s spodbujanjem pristopov k delu, ki povezujejo tehnološko učinkovitost z družbeno odgovornostjo in dobrobitjo zaposlenih. Predlagani okvir podpira cilje dostojnega dela z oblikovanjem pravičnejših in bolj vključujočih delovnih praks, cilje industrije, inovacij in infrastrukture z razvojem digitalno odpornih organizacij ter cilje kakovostnega izobraževanja z učenjem in prilagodljivostjo zaposlenih v digitalnih okoljih. Z dolgoročne perspektive članek ponuja podlago za bolj humane, fleksibilne in učeče se oblike dela, ki prispevajo k socialni in ekonomski trajnosti.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 4 – kakovostno izobraževanje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
Human resource development review (Sage)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Towards an integrative framework for distributed work design: a multi-technique bibliometric review