Modeliranje modalne porazdelitve za trajnostni promet med pristanišči in zaledjem: primer severnojadranskih pristanišč
Modeliranje modalne porazdelitve za trajnostni promet med pristanišči in zaledjem: primer severnojadranskih pristanišč
Avtorja:
- Borut Zgonc, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Marko Jakšič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Ključne besede:
trajnostnostni promet | modalna porazdelitev transporta | pristaniško-zaledni transport | simulacija
Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?
Raziskava želi preveriti ali je modalna porazdelitev med intermodalnim železniškim in cestnim transportom skladna s smernicami povečanja trajnostnosti transporta med pristanišči in zalednimi trgi ter izpostaviti razloge za prenizek delež intermodalnega transporta in predloge za izboljšanje.
Cilj raziskave je bil razviti model za oceno optimalne modalne porazdelitve prevoznih načinov (modal split) v prevozu med pristaniščem in zaledjem, ki temelji na stroških prevoza glede na razdaljo in vključuje tako notranje (ekonomske) kot zunanje (okoljske) stroške. Model omogoča oceno potenciala za premik tovornega prometa s cest na kombinirani (železniško-cestni) transport, kar prispeva k bolj trajnostnemu razvoju pristaniško-zalednega prevoza.
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Severnojadranska pristanišča se v zadnjih letih srečujejo z izrazito širitvijo zalednih trgov in s tem povečanjem transportnih razdalj. S tem se povečuje delež kombiniranega transporta, vendar ta še vedno ni skladen z deležem, ki smo ga določili z našo simulacijsko metodo. Glavni razlog za neujemanje je prepočasen razvoj zaledne železniške infrastrukture, kjer še posebej izstopa Luka Koper, kjer se je delež intermodalnega transporta v zadnjih letih celo znižal.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Naša metodologija omogoča oceno modalne porazdelitve tako za ekonomske transportne stroške kot tudi za dodatne okoljske stroške vezane na trajnostnostne vidike. Do neke mere presenetljivo je, da že sami ekonomski stroški narekujejo povečanje deleža intermodalnega transporta. To pomeni, da bi že nadgradnja železniške infrastrukture vodila v bolj trajnostnostni transport, brez potrebe po institucionalnem pritisku po internalizaciji eksternih s trajnostnostjo povezanih stroškov.
Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?
Ugotovitve so zanimive tako za deležnike v transportnem sistemu zaledja pristanišč (pristaniščne uprave, prevoznike in logiste), kot tudi za odločevalce in oblikovalce prometnih politik (EU, nacionalne vlade) in prometne infrastrukture.
Predlagani model je dovolj enostaven, ponovljiv in razširljiv na druge pristaniške regije, zato ga raziskovalci in analitiki lahko uporabijo pri analizi modalnega premika in trajnostnih učinkov v drugih primerih.
Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?
Izsledki raziskave lahko pomembno prispevajo k trajnostnostnemu razvoju na več ravneh:
- spodbujajo prehod s cestnega na železniški transport,
- podpirajo oblikovanje učinkovitih prometnih politik,
- poudarjajo pomen vlaganj v železniško infrastrukturo in
- ponujajo podatkovno podprto orodje za oceno učinkov različnih trajnostnih ukrepov.
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura
- SDG 11 – trajnostna mesta in skupnost
- SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja
Prispevek je objavljen v:
European transport research review (Springer Nature)
Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:
Modelling modal split for sustainable port-hinterland transport: the case of the North Adriatic ports