Avtorji:

• Emil Knezović, International University of Sarajevo
• Azra Bičo, International University of Sarajevo
• Blaž Zupan, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Janez Gorenc, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, doktorant
• Daniel Pavlov, University of Ruse “Angel Kanchev”
• Svilena Ruskova, University of Ruse “Angel Kanchev”
• Dariusz Tłoczyński, University of Gdansk
• Joanna Czerepko, University of Gdansk
• Valentin Toader, Babeş-Bolyai University
• Monica Maria Coroş, Babeş-Bolyai University
• Alexandros Kakouris, University of Peloponnese and Hellenic Open University
• Sotiris Apostolopoulos,Neapolis University Pafos

Ključne besede:

zelene podjetniške namere | zeleno podjetništvo | podjetniško izobraževanje | podjetniška kultura | želja po odkrivanju

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen je pojasniti, kako osebni dejavniki in institucionalni dejavniki vplivajo na zelene podjetniške namere (GEI) študentov ter ali ta vpliv poteka tudi posredno prek “želje po odkrivanju” (DTD).

Ključni vprašanji sta:

1. kako so osebni in institucionalni dejavniki povezani z GEI; 
2. ali DTD posreduje te povezave.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Večina osebnih in institucionalnih dejavnikov je pozitivno povezana z GEI, z izjemo future self-continuity (FSC), ki ni bila statistično značilna v povezavi z GEI. DTD je močan pozitivni napovednik GEI. DTD v celoti posreduje vpliv podjetniškega izobraževanja (EED) in podjetniške kulture (ECL) na GEI. DTD delno posreduje vpliv podjetniške kreativnosti (ECR) in zelene kognicije (GCG) na GEI. DTD ne posreduje povezav za FSC in finančno podporo (FSP).

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Najbolj presenetljivo je, da kontinuiteta prihodnjega jaza (FSC) pri študentih ni imela statistično značilnega vpliva (niti na DTD niti na GEI) ter da finančna podpora ni spodbujala želje po odkrivanju (DTD), čeprav je finančni vidik pogosto izpostavljen kot ključna ovira pri zelenem podjetništvu. To nakazuje, da je pri študentih, ki so pogosto še finančno odvisni, psihološki mehanizem želje po odkrivanju tesneje povezan z učenjem, kognicijo in podjetniško kulturo kot pa s finančnimi instrumenti.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

• Univerze: uvedite projektno in izkustveno učenje, ki spodbuja samostojno raziskovanje zelenih izzivov (namesto zgolj teorije).
• Odločevalci: namesto fokusiranja le na finance investirajte v podjetniško kulturo, mentorstvo in mreženje z vzorniki.
• Snovalci kurikulov: obravnavajte "željo po odkrivanju" kot ključni učni izid, ki študente vodi od ideje do namere.
• Inkubatorji: organizirajte praktične "green sprints" in laboratorije, ki ciljajo na aktivno reševanje okoljskih problemov.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Posredno: če institucije okrepijo podjetniško izobraževanje in kulturo na način, ki pri študentih spodbuja željo po odkrivanju, se povečajo zelene podjetniške namere – to pa je začetni pogoj za več zelenih podjemov, inovacij in rešitev s trojnim učinkom (ekonomski–okoljski–socialni). V praksi to pomeni bolj usmerjene izobraževalne politike in programe, ki lahko dolgoročno podprejo prehod v bolj trajnostno gospodarstvo.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SGD 4 – kakovostno izobraževanje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 13 – podnebni ukrepi

Prispevek je objavljen v:
The international journal of management education (ScienceDirect)

Vsebina prispevka je ob prijavi dostopna na povezavi:

Unpacking the determinants of students' green entrepreneurial intentions: the interplay of personal, institutional, and mediating factors in a six-country study