Avtorici:

• Edona Haxhiu, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta (doktorandka)
• Mojca Marc, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

sistemi managerske kontrole | problemi managerske kontrole | disfunkcionalno vedenje | nenamerne posledice | pregled literature

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavili?

Namen raziskave je bil pojasniti, zakaj sistemi managerske kontrole, ki naj bi organizacijam pomagali usmerjati vedenje zaposlenih in dosegati boljše poslovne rezultate, v določenih okoliščinah povzročajo ravno nasprotne učinke – na primer zmanjšujejo motivacijo zaposlenih, spodbujajo neetično ravnanje ali vodijo v kratkoročno usmerjeno odločanje.

Čeprav številne raziskave obravnavajo koristi sistemov managerske kontrole za uspešno delovanje organizacij, je precej manj znanega o okoliščinah, v katerih ti sistemi povzročajo nenamerne in neželene učinke. Želeli smo ugotoviti, zakaj do tega prihaja in kako je mogoče takšne neželene učinke preprečiti. Raziskovalno vprašanje se je tako glasilo, kako so različne vrste sistemov managerske kontrole povezane z različnimi nenamernimi posledicami ter kateri dejavniki in okoliščine vplivajo na njihov nastanek? 

Katere so ključne ugotovitve raziskave?

Sistematično smo pregledali 95 znanstvenih raziskav iz relevantne literature in ugotovitve strnili v šest tematskih sklopov. Ugotovili smo, da so različne vrste sistemov managerske kontrole povezane z različnimi vrstami nenamernih posledic.

Med najpogostejšimi so prirejanje rezultatov (gaming), manipuliranje s podatki, kratkoročna usmerjenost, zmanjšanje notranje motivacije zaposlenih, etične kršitve, odpor do kontrolnih mehanizmov ter simbolično spoštovanje pravil. Pokazalo se je tudi, da te težave praviloma ne izvirajo iz samih sistemov managerske kontrole, temveč predvsem iz njihove neustrezne zasnove, pretirane togosti, neusklajenosti z organizacijskim okoljem ali neprimerne uporabe v praksi.

Na podlagi teh ugotovitev smo razvili konceptualni okvir, ki pojasnjuje, kako zasnova sistemov managerske kontrole, njihova uporaba in organizacijski kontekst skupaj vplivajo na nastanek nenamernih posledic.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Številne nenamerne posledice se pojavljajo zelo podobno v različnih organizacijah in panogah, ne glede na vrsto sistema managerske kontrole. Težave pogosto niso posledica izbire posameznega kontrolnega mehanizma, temveč njegove neustrezne uporabe ali neusklajenosti z organizacijskim kontekstom.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve so koristne predvsem za managerje, člane uprav, strokovnjake za kontroling in obvladovanje tveganj, pa tudi za strokovnjake na področju kadrov ter organizacijskega razvoja. Pomagajo jim bolje razumeti, zakaj sicer dobro zamišljeni sistemi managerske kontrole včasih ne dosegajo pričakovanih učinkov in lahko celo spodbujajo nezaželena vedenja. Ugotovitve so koristne tudi za raziskovalce na področju managerske kontrole, organizacijskega vedenja in poslovodnega računovodstva.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Raziskava prispeva k trajnostnemu razvoju z vidika kakovostnega managementa in upravljanja organizacij. Učinkoviteje zasnovani sistemi managerske kontrole lahko zmanjšujejo neetično ravnanje, manipuliranje z informacijami in pretirano kratkoročno usmerjenost ter hkrati spodbujajo zaupanje, sodelovanje in dolgoročno ustvarjanje vrednosti. Takšni sistemi prispevajo k bolj odgovornemu in preglednemu upravljanju organizacij, kar podpira trajnostno poslovanje ter krepi zanesljivost odločanja in organizacijsko odpornost.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
Journal of management control (Springer Nature)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Unintended consequences of management control systems: a systematic review and conceptual framework