Avtorici:

• Katja Zajc Kejžar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Nina Ponikvar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

plačna razpršenost | uspešnost podjetij | selekcija | spodbude | Slovenija | 

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavili?

Namen raziskave je bil proučiti, kako plačna neenakost oziroma plačna razpršenost znotraj podjetij vpliva na uspešnost podjetij, merjeno s produktivnostjo dela. Posebej nas je zanimalo, ali razlike v plačah delujejo predvsem kot spodbuda za obstoječe zaposlene ali pa vplivajo tudi na privabljanje in selekcijo novih zaposlenih preko mobilnosti delovne sile. Raziskava razlikuje med vertikalno plačno neenakostjo (med hierarhičnimi ravnmi) in horizontalno plačno neenakostjo (znotraj posameznih poklicnih skupin), pri čemer smo se posebej osredotočili na managerje in strokovnjake.

Katere so ključne ugotovitve raziskave?

Ključna ugotovitev raziskave je, da zmerna horizontalna plačna razpršenost med strokovnjaki pozitivno vpliva na produktivnost podjetij. Ugotovili smo, da takšna plačna struktura spodbuja tako obstoječe zaposlene kot tudi privablja bolj kakovostne nove zaposlene. Učinek je še posebej izrazit v podjetjih, kjer je začetna raven plačne neenakosti nižja. Pri vertikalni plačni neenakosti smo ugotovili, da ima odhod managerjev najbolj negativen vpliv na uspešnost podjetja, kar kaže na velik pomen managerskega znanja, izkušenj in organizacijskega kapitala.

Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?

Zanimiva ugotovitev je bila, da so učinki horizontalne plačne razpršenosti precej močnejši pri strokovnjakih kot pri managerjih, kar kaže na pomembno vlogo nagrajevanja specializiranega znanja in kompetenc. Pomembno je tudi, da v državi z relativno nizko stopnjo dohodkovne neenakosti, kot je Slovenija, plačna razpršenost še vedno pomembno vpliva na uspešnost podjetij in torej relativne razlike v plačah vplivajo na motivacijo zaposlenih tudi v bolj egalitarnih okoljih.

Katerim ciljnim javnostim vajine ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Rezultati raziskave so pomembni za več ciljnih skupin. Podjetjem in kadrovskim managerjem potrjujejo vlogo plačnih sistemov pri spodbujanju produktivnosti ter pri privabljanju in zadrževanju kakovostnih zaposlenih. Koristni so tudi za oblikovalce javnih politik, saj raziskava prispeva k razumevanju povezave med plačno strukturo, mobilnostjo zaposlenih in uspešnostjo poslovanja podjetij. Raziskava je relevantna tudi za akademsko javnost, saj prinaša nova empirična spoznanja o povezavi med plačno neenakostjo, mobilnostjo zaposlenih in produktivnostjo v manj raziskovanem institucionalnem okolju, za katerega je značilna nizka plačna neenakost.

Kako menita, da bodo izsledki vajine raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Rezultati kažejo, da lahko zmerna in premišljena diferenciacija plač spodbuja razvoj znanja, inovativnosti in učinkovitosti podjetij. Posebej pomembno je, da raziskava poudarja pomen vlaganja v strokovno znanje zaposlenih ter ustvarjanje spodbudnega delovnega okolja, ki podpira dolgoročno produktivnost in stabilnost podjetij.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura
• SDG 17 – partnerstva za doseganje ciljev

Prispevek je objavljen v:
International journal of manpower (Emerald)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Intra-firm pay dispersion and firm performance: incentive for current or sorting of prospective workers