Avtorji:

• Aldijana Bunjak, University of Stavanger, Business School
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Heike Bruch, University of St. Gallen, Institute for Leadership and Human Resource Management
• Amadeja Lamovšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

zaupanje | zaznana osama | kolektivna čuječnost | energija pri delu | dobrobit zaposlenih

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je zapolniti empirično vrzel glede tega, kako je kolektivna čuječnost (organizacijska raven) povezana z individualnimi izkušnjami zaupanja, zaznane osame in energije pri delu – posebej v sodobnih, pogosto digitalno posredovanih delovnih okoljih, kjer je osama pogostejša in lahko izčrpava energijo.

Zastavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje: ali kolektivna čuječnost moderira odnose med individualnim zaupanjem, zaznano osamo in občutki energije zaposlenih pri delu? Vzorec je vključeval 3.644 zaposlenih iz 92 organizacij v Nemčiji, pri čemer so organizacije prihajale iz različnih panog (pretežno storitve in proizvodnja), po velikosti pa so segale od 50 do 5.000 zaposlenih (povprečno 260).

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Ugotovili smo, da predstavlja individualno zaupanje pomemben družbeni vir pri delu, saj je povezano z nižjo zaznano osamo. Hkrati smo pokazali, da je zaznana osama povezana z nižjimi občutki energije pri delu ter da osama deluje kot mehanizem, prek katerega zaupanje vpliva na energijo zaposlenih pri delu.

Poleg tega smo ugotovili, da kolektivna čuječnost pomembno moderira te odnose: v pogojih nizkega zaupanja visoka kolektivna čuječnost povečuje zaznano osamo, medtem ko v pogojih nizke osame visoka kolektivna čuječnost dodatno krepi občutke energije pri delu. Skupaj te ugotovitve kažejo, da kolektivna čuječnost ni enoznačno pozitiven kontekst, temveč lahko glede na raven zaupanja in osame deluje tako kot vir kot tudi kot zahteva.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

V procesu raziskovanja nas je najbolj presenetilo, da kolektivna čuječnost ni delovala enoznačno pozitivno. Sprva smo pričakovali, da bo višja kolektivna čuječnost dosledno zmanjševala zaznano osamo, vendar smo ugotovili, da lahko v pogojih nizkega zaupanja prav nasprotno okrepi občutke osame. Negativni učinki osame se tako najizraziteje pokažejo prav v visoko čuječnih kolektivih, kjer so zaposleni bolj pozorni na napake, neskladja in socialne signale, kar lahko ob pomanjkanju zaupanja vodi v večjo socialno občutljivost in s tem večjo osamo.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Naše ugotovitve so najbolj uporabne za vodje in managerje nasploh, pa tudi kadrovske managerje, ker pokažemo, da je za energijo pri delu ključno zmanjševanje zaznane osame prek gradnje zaupanja, kolektivna čuječnost pa lahko te učinke okrepi ali poslabša, če zaupanja ni. Uporabijo jih lahko tako, da kolektivno čuječnost uvajajo skupaj z namernimi praksami za krepitev zaupanja (transparentna komunikacija, pravičnost, vključenost, psihološka varnost) ter posebej spremljajo in naslavljajo osamo v timih, kjer je zaupanje nizko.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Menimo, da naši izsledki prispevajo k trajnostnemu razvoju predvsem prek družbene dimenzije trajnosti v organizacijah. Ko organizacije zmanjšujejo zaznano osamo in krepijo zaupanje, zaposleni lažje ohranjajo energijo in delovno sposobnost, kar podpira bolj zdravo in dolgoročno vzdržno delo ter zmanjšuje tveganja za izčrpanost in fluktuacijo.

Hkrati pokažemo, da je kolektivna čuječnost trajnostno koristna le, če je podprta z zaupanjem, zato lahko organizacije z bolj premišljenim uvajanjem teh praks izboljšajo kakovost delovnih odnosov, dobrobit zaposlenih in stabilnost delovnih skupnosti.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast

Prispevek je objavljen v:
Journal of Business Research (ScienceDirect)

Vsebina prispevka je ob prijavi dostopna na povezavi:

Trust in, isolation out: the impact of collective mindfulness on individual trust, perceived isolation, and employees’ feelings of energy at work