Avtorji:

• Mengyun Zhang, Rennes School of Business
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Saleh Samimi Dehkordi, University of Trieste, DEAMS ‘Bruno de Finetti’
• Laurent Scaringella, Rennes School of Business
• Morgane Scaringella, Excelia Business School, CERIIM

Ključne besede:

družbena odgovornost podjetij | pravičnost | pripadnost zaposlenih | delovna stališča | poistovetenje z organizacijo

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je bil pojasniti, kako zaznana družbena odgovornost podjetja vpliva na zaposlene, natančneje na njihovo zadovoljstvo pri delu in organizacijsko zavezanost. Članek se pri tem ne osredotoča le na vprašanje, ali je družbena odgovornost koristna za organizacijo, temveč predvsem na to, prek katerih psiholoških mehanizmov deluje na zaposlene, zlasti preko občutka pravičnosti, poistovetenja z organizacijo ter distributivne pravičnosti. Kako zaznana družbena odgovornost podjetja vpliva na zadovoljstvo pri delu in organizacijsko zavezanost zaposlenih ter kakšno vlogo imajo pri tem občutek pravičnosti, poistovetenje z organizacijo in distributivna pravičnost?

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Ključne ugotovitve raziskave so, da zaznana družbena odgovornost podjetja pozitivno vpliva na zaposlene, predvsem posredno. Zaposleni, ki podjetje dojemajo kot družbeno odgovorno, ga pogosteje zaznavajo kot pravično in se z njim močneje poistovetijo, kar vodi v večje zadovoljstvo pri delu in močnejšo organizacijsko pripadnost.

Pomembna ugotovitev je tudi, da je učinek družbene odgovornosti na zadovoljstvo pri delu prek občutka pravičnosti močnejši takrat, ko zaposleni menijo, da so tudi nagrade, plačilo, napredovanja oziroma drugi izidi pravično razdeljeni. Z drugimi besedami: družbena odgovornost podjetja ima največji učinek, kadar ni usmerjena samo navzven, temveč jo zaposleni prepoznajo tudi kot skladno z notranjo pravičnostjo v organizaciji.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Zanimivo je, da družbeno odgovorne aktivnosti same po sebi niso nujno dovolj; njihov učinek na zadovoljstvo pri delu je močnejši takrat, ko zaposleni hkrati čutijo, da so tudi notranji izidi, na primer plačilo, nagrade ali napredovanja, pravično razdeljeni. To pomeni, da zaposleni hitro zaznajo morebitno neskladje med zunanjo družbeno odgovornostjo podjetja in notranjo pravičnostjo v organizaciji.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve koristijo predvsem vodstvom podjetij, kadrovskim službam in menedžerjem, saj pokažejo, da družbena odgovornost krepi zadovoljstvo in zavezanost zaposlenih le, če jo spremljata notranja pravičnost in občutek pripadnosti. Uporabijo jih lahko pri oblikovanju trajnostnih praks, kadrovskih politik, pravičnega nagrajevanja in komunikacije z zaposlenimi

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Izsledki organizacijam pokažejo, da družbena odgovornost ni le zunanja podoba, ampak mora biti povezana tudi z notranjo pravičnostjo, dobrim počutjem zaposlenih in občutkom pripadnosti. Če podjetja trajnostne prakse oblikujejo tako, da hkrati podpirajo zaposlene, lahko gradijo bolj odgovorne, pravične in dolgoročno vzdržne organizacije.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura
• SDG 17 – partnerstva za doseganje ciljev

Prispevek je objavljen v:
Corporate social-responsibility and environmental management (Wiley)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Corporate social responsibility as a stakeholder signal: fairness and belonging as pathways to job satisfaction and commitment