Avtorice:

• Mateja Kos Koklič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Monika Kukar-Kinney, University of Richmond, Robins School of Business
• Irena Vida, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

digitalno piratstvo | osebno tveganje | moralna intenzivnost | racionalizacija | ZDA in Slovenija

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavile?

Namen raziskave je pojasniti, kako zaznano osebno tveganje in moralna intenzivnost vplivata na digitalno piratstvo ter racionalizacijo tega vedenja v ZDA in Sloveniji. Raziskovalno vprašanje se glasi: Kakšno vlogo imajo individualno in družbeno zaznane negativne posledice pri digitalnem piratstvu ter ali se ti odnosi razlikujejo med ZDA in Slovenijo?

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Raziskava ugotavlja, da je zaznana moralna intenzivnost ključni dejavnik pri zmanjševanju digitalnega piratstva in njegove racionalizacije v ZDA in Sloveniji. Osebno tveganje predvsem zmanjšuje verjetnost prvega sodelovanja v piratstvu, ne vpliva pa pomembno na pogostost piratstva med posamezniki, ki so že piratizirali. Pogostejše piratstvo je povezano z močnejšo racionalizacijo vedenja. 

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Najbolj nas je presenetilo, da osebno tveganje ne vpliva pomembno na pogostost digitalnega piratstva pri tistih, ki so že piratizirali. Zdi se, da posamezniki po prvi izkušnji ta tveganja lažje zanemarijo. Presenetljiva je bila tudi podobnost rezultatov med ZDA in Slovenijo, saj se je moralna intenzivnost v obeh državah izkazala kot ključni dejavnik za zmanjševanje piratstva in njegove racionalizacije.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve so koristne za podjetja v digitalnih kreativnih panogah, oblikovalce javnih politik, organizacije za zaščito avtorskih pravic in izobraževalne ustanove. Uporabijo jih lahko za oblikovanje kampanj, ki ne temeljijo le na opozarjanju na osebna tehnična tveganja, temveč predvsem na poudarjanju negativnih posledic digitalnega piratstva za družbo, ustvarjalce in kreativne industrije. Pri preprečevanju piratstva je smiselno izpostaviti tudi osebna tveganja, pri obstoječih piratih pa je učinkovitejši poudarek na moralni odgovornosti in družbeni škodi.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Izsledki raziskave lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju z oblikovanjem odgovornejših praks digitalne potrošnje. Ker raziskava kaže, da moralna intenzivnost pomembno zmanjšuje digitalno piratstvo in njegovo racionalizacijo, lahko organizacije in oblikovalci politik razvijejo kampanje, ki poudarjajo družbene posledice piratstva za ustvarjalce in digitalno ekonomijo. Tako raziskava podpira pravičnejše plačilo ustvarjalcem, dolgoročno vzdržnost kreativnih panog ter bolj etično uporabo digitalnih vsebin.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SGD 9 – industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
Cyberpsychology: Journal of Psychosocial Research on Cyberspace (MUNI Journals)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Digital piracy through the lens of moral intensity and risk perception: a cross-cultural perspective