Stroški dolga pri zasebnih podjetjih: prostovoljne revizije kot odraz tveganja
Stroški dolga pri zasebnih podjetjih: prostovoljne revizije kot odraz tveganja
Avtorji objave:
- Riste Ichev, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Jernej Koren, Družba za upravljanje terjatev bank, d.d.
- Urska Kosi, Paderborn University, Faculty of Business Administration and Economics
- Katarina Sitar Šuštar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Aljoša Valentinčič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Ključne besede:
zasebna podjetja | prostovoljna revizija | strošek dolga | tveganje |
Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?
Namen raziskave je bil preučiti vlogo prostovoljne revizije pri malih zasebnih podjetjih, ki niso zakonsko zavezana k reviziji računovodskih izkazov. V literaturi se revizija pogosto razume kot mehanizem, ki povečuje verodostojnost računovodskih informacij in zato znižuje strošek dolga. Mi pa smo želeli preveriti, ali to res velja tudi za mala zasebna podjetja, kjer so informacijske potrebe bank, odnos med podjetjem in banko ter razlogi za prostovoljno revizijo lahko precej drugačni kot pri javnih družbah.
Osrednje raziskovalno vprašanje je bilo: ali prostovoljna revizija pri malih zasebnih podjetjih znižuje ali zvišuje strošek dolga oziroma obrestno mero, ki jo podjetja plačujejo za bančno financiranje? Dodatno smo preverjali tudi, ali se učinek razlikuje glede na vrsto revizorja, torej med revizijami, ki jih opravijo revizorji iz skupine Big-4, in revizijami drugih revizijskih družb.
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Ključna ugotovitev raziskave je, da prostovoljna revizija pri malih zasebnih podjetjih ni nujno signal nižjega tveganja in večje transparentnosti, kot se pogosto domneva. Nasprotno, naši rezultati kažejo, da so prostovoljno revidirana podjetja v povprečju povezana z višjimi obrestnimi merami, ne nižjimi. Povečanje obrestnih mer znaša približno 1,7 odstotne točke, v nekaterih specifikacijah pa tudi več. To pomeni, da banke prostovoljne revizije ne razumejo nujno kot razloga za cenejše financiranje.
Revizija jim sicer pomaga pri preverjanju računovodskih informacij in oceni sposobnosti podjetja za odplačevanje dolga, vendar hkrati pogosto razkriva, da gre za podjetja z večjim informacijskim ali poslovnim tveganjem. Zato revizija lahko olajša dostop do dolžniškega financiranja, vendar se to financiranje še vedno odobri po višji ceni. Pomembna ugotovitev je tudi, da učinek ni bistveno drugačen pri Big-4 revizorjih. Tudi podjetja, ki jih revidirajo Big-4 revizorji, plačujejo višje obrestne mere kot primerljiva nerevidirana podjetja. To kaže, da izbira revizorja sama po sebi ne odpravi tveganja, ki ga banka zaznava pri podjetju.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Najbolj presenetljivo je bilo, da prostovoljna revizija ne deluje tako pozitivno, kot bi lahko pričakovali na podlagi klasične razlage. Intuitivno bi pričakovali, da revizija izboljša kredibilnost računovodskih informacij in s tem zmanjša strošek dolga. Vendar se je pokazalo, da je pri malih zasebnih podjetjih slika precej bolj kompleksna. Presenetilo nas je predvsem to, da prostovoljna revizija pogosto ni znak, da je podjetje manj tvegano, ampak je lahko znak, da podjetje revizijo potrebuje prav zaradi večjega tveganja ali težjega dostopa do financiranja. Revizija v takem primeru deluje kot mehanizem, ki podjetju omogoči dostop do bančnega dolga, ne pa nujno kot mehanizem, ki zniža obrestno mero.
Druga pomembna ugotovitev je bila, da so dobički revidiranih podjetij manj informativni za napovedovanje prihodnje poslovne uspešnosti. To dodatno podpira razlago, da banke pri teh podjetjih zaznavajo večje informacijsko tveganje.
Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?
Ugotovitve so pomembne za več ciljnih javnosti. Za banke in druge kreditodajalce raziskava kaže, da prostovoljne revizije ne bi smeli samodejno interpretirati kot signal nižjega tveganja. Revizija lahko izboljša preverljivost informacij, vendar mora biti pri kreditni analizi obravnavana skupaj z dejanskimi temeljnimi značilnostmi podjetja, kot so dobičkonosnost, likvidnost, zadolženost, kakovost denarnih tokov in sposobnost odplačevanja dolga. Za mala in srednje velika podjetja raziskava ponuja pomembno sporočilo, da prostovoljna revizija ne pomeni nujno cenejšega financiranja. Lahko pa poveča možnost dostopa do financiranja, zlasti pri podjetjih, ki imajo večje informacijske frikcije ali potrebujejo dodatno verifikacijo računovodskih informacij.
Za revizorje so rezultati pomembni, ker kažejo, da je povpraševanje po prostovoljni reviziji pogosto povezano s tveganjem naročnika. To pomeni, da je pri sprejemanju revizijskih poslov in oblikovanju revizijskega pristopa treba posebej skrbno oceniti poslovna, finančna in informacijska tveganja podjetja. Za regulatorje in oblikovalce politik pa raziskava opozarja, da obvezna ali prostovoljna revizija sama po sebi ne zagotavlja nižjih stroškov financiranja. Pri oblikovanju pravil o revizijskih pragovih in razkritjih je zato treba razumeti, da revizija ni samo instrument transparentnosti, temveč tudi del širšega sistema ocenjevanja tveganj in dostopa do kapitala.
Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?
Izsledki raziskave lahko prispevajo predvsem k finančni in institucionalni dimenziji trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj ni povezan samo z okoljskimi vprašanji, temveč tudi z odpornim, vključujočim in učinkovitim gospodarskim sistemom. Mala in srednje velika podjetja so pomemben del gospodarstva, zato je razumevanje njihovega dostopa do financiranja ključno za dolgoročno stabilnost in rast.
Naša raziskava kaže, da lahko prostovoljna revizija pomaga podjetjem z večjim informacijskim tveganjem priti do financiranja, ki ga sicer morda ne bi dobila. S tem lahko prispeva k večji finančni vključenosti podjetij in k boljšemu delovanju kreditnih trgov. Hkrati pa rezultati opozarjajo, da mora biti kapital pravilno cenjen glede na tveganje. To je pomembno za trajnosten finančni sistem, saj preprečuje napačno alokacijo sredstev in zmanjšuje možnost, da bi se tveganja kopičila prikrito. Raziskava zato prispeva k bolj odgovornemu odločanju bank, podjetij, revizorjev in regulatorjev. Če bolje razumemo, kaj prostovoljna revizija v resnici signalizira, lahko izboljšamo kakovost kreditnih odločitev, okrepimo zaupanje v računovodsko poročanje in podpiramo stabilnejši razvoj malih zasebnih podjetij.
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
- SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja
Prispevek je objavljen v:
International review of economics & finance (ScienceDirect)
Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:
Cost of debt for private firms revisited: voluntary audits as a reflection of risk