Avtorji objave:

• Riste Ichev, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

Jemen | državljanska vojna | razpad države | gospodarski razvoj | sintetično kontrolna metoda 

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavila?

Namen raziskave je oceniti razvojno ceno razpada države v Jemnu po letu 2011. Zanimalo naju je, kako globoko so politični prevrat, neuspešna tranzicija in stopnjevanje državljanske vojne posegli v gospodarsko dejavnost, zdravje prebivalstva in delovanje temeljnih državnih institucij. Raziskava zato povezuje gospodarske izgube s posledicami za življenjske možnosti ljudi in sposobnost države, da zagotavlja osnovne javne storitve.

Osrednje raziskovalno vprašanje je, kako bi se Jemen gospodarsko, družbeno in institucionalno razvijal, če po letu 2011 ne bi prišlo do razpada države, ter kolikšen je razkorak med to razvojno potjo in dejanskim stanjem. Pri tem upoštevamo, da je bil Jemen že pred letom 2011 institucionalno šibek in politično nestabilen. Njegov razvoj zato presojamo glede na verjetno pot, ki izhaja iz njegovih predhodnih razvojnih gibanj in izkušenj primerljivih gospodarstev. S tem želiva prispevati k razumevanju dolgoročnih posledic državnega razpada in oblikovanju učinkovitejših politik povojne obnove, ki poleg gospodarstva obnavljajo tudi javne storitve in sposobnost delovanja države.

Katere so ključne ugotovitve vajine raziskave?

Raziskava razkriva globok in dolgotrajen razvojni nazadek Jemna, ki zajema tri tesno povezane razsežnosti, gospodarsko dejavnost, zdravje prebivalstva in delovanje državnih institucij. Prva ključna ugotovitev je izjemen obseg gospodarske izgube. Po najinih ocenah je bil realni bruto domači proizvod v obdobju 2011-2022 približno 56 odstotkov, realni BDP na prebivalca pa približno 48 odstotkov nižji od ocenjene ravni brez razpada države. Ti številki izražata zaostanek za verjetno razvojno potjo Jemna ob upoštevanju njegovih predhodnih razvojnih gibanj. Gospodarski razkorak se je poglabljal z neuspešno politično tranzicijo in stopnjevanjem vojne.

Druga ugotovitev zadeva izgubljena leta življenja in slabše razvojne možnosti prebivalstva. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo glede na ocenjeno pot brez razpada države krajše za približno 3,4 leta. Umrljivost dojenčkov je bila višja za približno 3,1 smrti na 1.000 živorojenih otrok, umrljivost otrok, mlajših od petih let, pa za približno 3,5 smrti. Nižji je bil tudi indeks človekovega razvoja in sicer kar za tretjino. Posledice konflikta tako segajo globoko v vsakdanje življenje in možnosti preživetja civilnega prebivalstva. Tretja ugotovitev je izrazito oslabljena sposobnost delovanja države. Najbolj prepričljive institucionalne učinke ugotavljamo pri učinkovitosti države, kakovosti regulacije in vladavini prava. Gre za temelje izvajanja javnih politik, zagotavljanja javnih storitev in pravne varnosti.

Ugotovitve poudarjajo, da mora povojna obnova poleg proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture obnoviti tudi institucije, ki omogočajo gospodarsko okrevanje in izboljšanje življenjskih razmer.

Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?

Najbolj naju je presenetila neenakomernost institucionalnega zloma. Najjasnejše posledice ugotavljamo pri učinkovitosti države, kakovosti regulacije in vladavini prava. Pri politični stabilnosti in odgovornosti oblasti so dokazi o dodatnem poslabšanju glede na ocenjeno razvojno pot brez razpada države manj prepričljivi. To je posebej zanimivo, ker je bil Jemen že pred letom 2011 politično nestabilen in institucionalno šibek.

Raziskava je tako razkrila pomen razlikovanja med politično nestabilnostjo in izgubo sposobnosti delovanja države. Posebej povedno je, kako izrazito so oslabele prav tiste institucionalne zmogljivosti, ki bi morale omogočiti okrevanje. Uničenje teh temeljev pomaga razumeti, zakaj so gospodarske in družbene izgube tako dolgotrajne.

Katerim ciljnim javnostim vajine ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve koristijo predvsem oblikovalcem javnih politik, mednarodnim razvojnim ustanovam ter organizacijam, ki sodelujejo pri humanitarni pomoči in povojni obnovi. Pomagajo jim prepoznati razvojne izgube, ki jih podatki o materialni škodi in trenutnem gospodarskem stanju ne zajamejo v celoti. Pri načrtovanju obnove lahko izsledke uporabijo kot podlago za povezovanje vlaganj v infrastrukturo in gospodarstvo z obnovo javne uprave, zdravstvenih storitev in pravne varnosti. Za razvojne financerje so pomembni pri presoji pogojev, v katerih lahko njihova sredstva dosežejo trajnejše učinke. Raziskovalcem članek ponuja metodološki okvir za proučevanje razvojnih posledic konfliktov v drugih državah. Širši javnosti pa približa manj vidno ceno vojne, izgubljene razvojne priložnosti, slabše zdravje prebivalstva in oslabljene institucije.

Kako menita, da bodo izsledki vajine raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Ugotovitve koristijo predvsem oblikovalcem javnih politik, mednarodnim razvojnim ustanovam ter organizacijam, ki sodelujejo pri humanitarni pomoči in povojni obnovi. Pomagajo jim prepoznati razvojne izgube, ki jih podatki o materialni škodi in trenutnem gospodarskem stanju ne zajamejo v celoti. Pri načrtovanju obnove lahko izsledke uporabijo kot podlago za povezovanje vlaganj v infrastrukturo in gospodarstvo z obnovo javne uprave, zdravstvenih storitev in pravne varnosti. Za razvojne financerje so pomembni pri presoji pogojev, v katerih lahko njihova sredstva dosežejo trajnejše učinke. Raziskovalcem članek ponuja metodološki okvir za proučevanje razvojnih posledic konfliktov v drugih državah. Širši javnosti pa približa manj vidno ceno vojne, izgubljene razvojne priložnosti, slabše zdravje prebivalstva in oslabljene institucije.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 1 – odprava revščine
• SDG 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije

Prispevek je objavljen v:
Defence and peace economics (Taylor & Francis)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

From revolution to ruin: an empirical analysis Yemen’s state collapse