Avtorji:

• Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Aleksandar Kešeljević, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Stefan Nikolić, Loughborough University, London

Ključne besede:

etnični konflikti | državljanska vojna | gospodarska rast | regionalni razvoj | bivša Jugoslavija

Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?

Namen raziskave je ugotoviti, kakšne so dolgoročne gospodarske posledice etničnih konfliktov in državljanske vojne ter zakaj so ti učinki med regijami tako zelo različni.

Osrednje raziskovalno vprašanje se glasi: kako je razpad Jugoslavije in z njim povezana državljanska vojna trajno vplivala na regionalno gospodarsko rast ter kateri dejavniki pojasnjujejo, zakaj so se nekatere regije po konfliktu pobrale, druge pa ostale trajno zaostale?

Raziskava presega nacionalne povprečje in se osredotoča na regionalne razvojne poti, saj so državljanske vojne prostorsko koncentrirani šoki. S tem omogočamo natančno identifikacijo trajnih ekonomskih brazgotin vojne ter razumevanje vloge prisilnih migracij, etnične strukture prebivalstva in ekonomske geografije pri dolgoročni divergenci gospodarske rasti.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Prvič, državljanska vojna v nekdanji Jugoslaviji je povzročila izjemno velike in trajne gospodarske izgube. Povprečno so regije do leta 2015 ustvarjale približno 38 % nižji BDP na prebivalca, kot bi ga dosegle brez vojne, pri čemer se večina regij tudi dve desetletji po koncu konflikta ni vrnila na svojo predvojno razvojno pot.

Drugič, učinki vojne so bili zelo neenakomerni med regijami. Najhuje prizadete regije, zlasti v Bosni in Hercegovini, južni Srbiji in Severni Makedoniji, so doživele trajen razvojni zlom, medtem ko so severozahodne regije in prestolnice izkazale večjo odpornost in zgolj prehodne izgube. 

Tretjič, razlike v dolgoročnih izidih pojasnjujejo predvsem prisilne migracije prebivalstva, etnična fragmentacija in polarizacija ter ekonomska geografija. Regije z večjim izseljevanjem, globljimi etničnimi delitvami in slabšim dostopom do trgov zahodne Evrope so utrpele bistveno večje in trajnejše gospodarske posledice.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Najbolj nas je presenetila izjemna trajnost gospodarskih posledic vojne. Pričakovali smo globok, a vsaj delno prehoden šok. Namesto tega smo ugotovili, da se velika večina regij tudi 20 let po koncu konflikta ni približala razvojnim potem, ki bi jih dosegla brez vojne.

Presenetljiva je bila tudi ostrost regionalnih razlik. Nekatere regije so doživele skoraj popoln razvojni zlom, druge pa so se relativno hitro stabilizirale. To kaže, da vojna ni le začasen makroekonomski šok, temveč trajna prelomnica, ki lahko regije potisne na povsem drugačno razvojno pot.

Nazadnje nas je presenetilo, kako močno in dolgoročno vlogo imajo demografski in etnični mehanizmi, zlasti prisilne migracije, ki se izkažejo kot eden ključnih kanalov, prek katerih vojna pusti trajne ekonomske posledice.

Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?

Ugotovitve raziskave so relevantne za več ključnih ciljnih javnosti. Za oblikovalce javnih politik in mednarodne institucije ponujajo empirične dokaze, da so gospodarske posledice državljanskih vojn dolgoročne in prostorsko zelo neenakomerne, zato splošni nacionalni programi obnove pogosto niso zadostni. Rezultati poudarjajo potrebo po ciljno usmerjenih regionalnih politikah, ki naslavljajo demografske izgube, etnične napetosti in dostop do trgov.

Za akademsko in raziskovalno skupnost študija predstavlja metodološki prispevek, saj kaže, kako je mogoče z uporabo regionalnih podatkov in sodobnih kontrafaktualnih metod natančno identificirati trajne učinke konflikta ter razložiti njihovo heterogenost. S tem odpira nove poti za raziskovanje dolgoročnih institucionalnih in razvojnih posledic nasilja.

Za širšo javnost in civilno družbo pa raziskava prispeva k boljšemu razumevanju, da vojne ne puščajo zgolj kratkoročnih ekonomskih stroškov, temveč dolgoročno preoblikujejo razvojne možnosti celotnih regij in generacij. To znanje je ključno za informirano razpravo o spravi, obnovi in dolgoročni stabilnosti v postkonfliktnih družbah.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Naši izsledki kažejo, da brez trajnega miru, demografske stabilnosti in institucionalne kohezije trajnostni razvoj ni mogoč. Raziskava jasno pokaže, da državljanske vojne ne povzročijo zgolj začasnih razvojnih zaostankov, temveč lahko regije trajno potisnejo na nižjo razvojno pot, s čimer se porušijo ekonomski, socialni in institucionalni temelji trajnosti.

Ugotovitve imajo neposredne implikacije za trajnostni razvoj, saj poudarjajo pomen preprečevanja konfliktov, vključujočih institucij in obnove človeškega kapitala kot ključnih razvojnih prioritet. Regije, ki po konfliktu ne uspejo ponovno vzpostaviti zaupanja, spodbuditi vračanja prebivalstva in se ponovno vključiti v širše gospodarske tokove, ostanejo trajno ujeti v nizko rast in socialno krhkost.

S tem raziskava prispeva k razumevanju, da je trajnostni razvoj proces, ki je globoko odvisen od politične stabilnosti, socialne kohezije in prostorske pravičnosti, ter opozarja, da razvojne politike brez reševanja konfliktnih in demografskih temeljev ne morejo zagotoviti dolgoročne odpornosti družb.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 1 – odprava revščine
• SGD 5 – enakost spolov
• SGD 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SGD 10 – zmanjšanje neenakosti
• SGD 16 – mir, pravičnost in močne institucije

Prispevek je objavljen v:
Journal of Regional Science (Wiley)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Ethnic Conflicts, Civil War, and Economic Growth: Region-Level Evidence From Former Yugoslavia