Avtorja:

• Robert J. Kolesar, University Clermont Auvergne, CERDI
• Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

varčevalni ukrepi | fiskalna konsolidacija | umrljivost dojenčkov | javno zdravje | Grčija | 

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavila?

Namen raziskave je oceniti, kakšne so dolgoročne posledice obsežnih fiskalnih varčevalnih ukrepov na javno zdravje, s posebnim poudarkom na umrljivosti dojenčkov kot enem izmed najbolj občutljivih kazalnikov družbenih in zdravstvenih razmer.

Osrednje raziskovalno vprašanje je, ali in v kolikšni meri so varčevalni ukrepi, uvedeni v Grčiji po letu 2010 v okviru t. i. programa trojke, povzročili spremembe v stopnji umrljivosti dojenčkov glede na verjeten alternativen scenarij, v katerem do tako obsežnega fiskalnega krčenja ne bi prišlo. Pri tem raziskava ne obravnava posameznih ukrepov ločeno, temveč ocenjuje skupni učinek varčevalnega paketa na zdravje in umrljivost novorojenčkov.

Katere so ključne ugotovitve raziskave?

Ključne ugotovitve raziskave kažejo, da so varčevalni ukrepi v Grčiji po letu 2010 povzročili izrazito in dolgotrajno poslabšanje zdravstvenih izidov pri najranljivejši populaciji - dojenčkih.

Prvič, ugotavljamo statistično značilno in vztrajno povečanje umrljivosti dojenčkov v primerjavi s kontrafaktnim scenarijem. Povprečni učinek varčevanja pomeni približno 43-odstotno povečanje stopnje umrljivosti dojenčkov, pri čemer se razlika pojavi takoj po uvedbi ukrepov in vztraja skoraj celotno desetletje.

Drugič, v absolutnem smislu to pomeni približno 850 presežnih smrti dojenčkov v obdobju 2010-2020, tudi po upoštevanju izrazitega upada rodnosti v tem času.

Tretjič, učinki niso enakomerno porazdeljeni. Povečanje umrljivosti je sistematično večje pri dečkih, približno za tretjino v primerjavi z deklicami, kar je skladno z obstoječo literaturo o večji biološki ranljivosti moških novorojenčkov. Četrtič, večina negativnih učinkov je skoncentrirana v neonatalnem obdobju (prvi dnevi in tedni življenja), kar kaže na ključno vlogo dostopa do zdravstvenih storitev in kakovosti zdravstvenega sistema v času varčevalnih rezov.

Nazadnje, rezultati so robustni na številne metodološke preverbe (placebo testi, alternativne metode ocenjevanja), kar dodatno potrjuje, da opaženi učinki niso posledica naključnih nihanj ali drugih sočasnih dejavnikov, temveč so tesno povezani z uvedbo varčevalnih politik.

Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?

V procesu raziskovanja nas je presenetilo predvsem to, kako hitro in vztrajno so se negativni učinki varčevalnih ukrepov odrazili v umrljivosti dojenčkov. Razlika glede na proti-dejanski scenarij se pojavi praktično takoj po letu 2010 in nato ostaja prisotna skozi daljše obdobje, brez jasnega vračanja na predkrizni trend. Drugo presenečenje je bila velikost učinka. Čeprav literatura že nakazuje, da imajo lahko gospodarske krize in varčevanje negativne posledice za zdravje, je obseg povečanja umrljivosti, tako v relativnem kot absolutnem smislu, večji, kot bi ga pričakovali glede na izhodiščno nizke ravni umrljivosti v razvitih državah.

Posebej zanimiva je bila tudi izrazita razlika med spoloma. Dejstvo, da so bili učinki bistveno močnejši pri dečkih, potrjuje teoretična pričakovanja o večji biološki ranljivosti, vendar je bila konsistentnost in velikost te razlike skozi čas presenetljivo izrazita. Nazadnje nas je presenetila tudi robustnost rezultatov. Kljub uporabi različnih metod, spremembam v izboru primerjalnih držav in številnim placebo testom se osnovni rezultat praktično ne spremeni. To dodatno krepi zaupanje v to, da zaznani učinek ni artefakt metode, temveč odraža dejanski vpliv varčevalnih politik na zgodnje življenjske izide.

Katerim ciljnim javnostim vajine ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve raziskave so relevantne za več ciljnih javnosti, ki lahko rezultate uporabijo na različne, vendar medsebojno povezane načine. Najprej so pomembne za odločevalce na ravni fiskalne in zdravstvene politike (vlade, ministrstva za finance in zdravje, evropske institucije). Raziskava jasno kaže, da imajo lahko obsežni varčevalni ukrepi pomembne neželene posledice za javno zdravje. Pri oblikovanju prihodnjih politik lahko zato upoštevajo potrebo po zaščiti ključnih segmentov zdravstvenega sistema, zlasti storitev za matere in novorojenčke, tudi v času fiskalne konsolidacije.

Drugič so rezultati koristni za mednarodne organizacije, kot so International Monetary Fund, World Health Organization in European Commission, ki sodelujejo pri oblikovanju ali nadzoru programov ekonomskih prilagoditev. Ugotovitve lahko služijo kot empirična podlaga za oblikovanje bolj uravnoteženih programov, ki poleg makroekonomskih ciljev upoštevajo tudi socialne in zdravstvene posledice. Tretjič nagovarjajo raziskovalno in akademsko skupnost, saj prispevajo k razumevanju povezave med makroekonomsko politiko in zdravjem ter ponujajo metodološki okvir za analizo podobnih šokov v drugih državah ali kontekstih. Četrtič so pomembne za zdravstvene strokovnjake in upravljavce zdravstvenih sistemov, ki lahko rezultate uporabijo za boljše razumevanje, kako makroekonomski šoki vplivajo na povpraševanje po storitvah, obremenitev sistema in ranljivost posameznih skupin prebivalstva.

Nazadnje pa so ugotovitve relevantne tudi za širšo javnost, saj pomagajo razumeti, da ekonomske politike niso zgolj tehnične odločitve, temveč imajo neposredne in merljive posledice za kakovost življenja in zdravje, zlasti pri najranljivejših.

Kako menita, da bodo izsledki vajine raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Izsledki raziskave kažejo, da trajnostnega razvoja ni mogoče razumeti zgolj kot vprašanje makroekonomske stabilnosti ali javnofinančnega ravnotežja, temveč kot ravnotežje med fiskalno politiko in ohranjanjem človeškega kapitala.

Prvič, raziskava neposredno opozarja na tveganja za doseganje ciljev United Nations Agende 2030, zlasti cilja SDG 3 (zdravje in dobro počutje). Povečanje umrljivosti dojenčkov pomeni nazadovanje pri enem izmed najbolj temeljnih razvojnih kazalnikov.

 Drugič, vpliv na zdravje v najzgodnejšem obdobju življenja ima trajen učinek na razvojne poti posameznikov. Slabši začetni pogoji se pogosto prevedejo v nižjo izobrazbo, slabše zdravstveno stanje in nižjo produktivnost v odrasli dobi, kar dolgoročno zmanjšuje potencial za vključujočo in trajnostno gospodarsko rast.

Tretjič, rezultati poudarjajo pomen odpornostnih institucij. Trajnostni razvoj zahteva, da države tudi v času kriz zaščitijo ključne javne sisteme, zlasti zdravstvo. Če ti sistemi oslabijo, se negativni učinki ne končajo s krizo, temveč se prenašajo v prihodnost.

Nazadnje raziskava prispeva k širšemu razumevanju, da je trajnostni razvoj večdimenzionalen in medsebojno povezan. Politike, ki zasledujejo kratkoročno fiskalno konsolidacijo brez ustreznih varovalk, lahko ustvarijo dolgoročne razvojne izgube. V tem smislu rezultati podpirajo oblikovanje bolj uravnoteženih politik, ki hkrati zagotavljajo fiskalno odgovornost in varujejo zdravje ter blaginjo prebivalstva.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 1 – odprava revščine
• SDG 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 5 – enakost spolov
• SDG 10 – zmanjšanje neenakosti

Prispevek je objavljen v:

Health Economics (Wiley)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Effect of austerity measures on infant mortality: evidence from Greece