Avtorici:

• Tamara Stanković, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Alenka Slavec Gomezel, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

telesna aktivnost zaposlenih | dobro počutje na delovnem mestu | delovna uspešnost | zdravje pri delu | organizacijska produktivnost

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavili?

Namen raziskave je bil celovito analizirati znanstveno literaturo o povezavi med telesno dejavnostjo zaposlenih in delovno uspešnostjo ter ugotoviti, kako se je to raziskovalno področje razvijalo skozi čas. Čeprav je telesna dejavnost že dolgo prepoznana kot pomemben dejavnik zdravja in dobrega počutja zaposlenih, so bile dosedanje raziskave razpršene med različnimi disciplinami, raziskovalnimi pristopi in vrstami izidov. Zato smo želeli povezati obstoječa spoznanja v enoten pregled ter identificirati ključne raziskovalne tokove in nove smeri razvoja področja.

Zastavili smo si tri raziskovalna vprašanja: kakšna je intelektualna struktura raziskovalnega področja in kako se je razvijala skozi čas, kateri raziskovalni trendi in teme so danes v ospredju ter katere nastajajoče teme in prihodnje raziskovalne usmeritve je mogoče prepoznati. 

Katere so ključne ugotovitve vajine raziskave?

Ključna ugotovitev raziskave je, da se je raziskovalno področje telesne dejavnosti zaposlenih v zadnjih desetletjih močno razširilo. Medtem ko so se zgodnje raziskave osredotočale predvsem na vpliv telesne dejavnosti na zdravje zaposlenih, novejše študije vse pogosteje proučujejo tudi njen vpliv na dobro počutje pri delu, kognitivne sposobnosti, zbranost, ustvarjalnost ter različne vidike delovne uspešnosti.

Raziskava je pokazala, da telesna dejavnost ni povezana zgolj z boljšim zdravjem zaposlenih, temveč tudi z dejavniki, ki zaposlenim pomagajo učinkoviteje opravljati delo, se lažje spopadati z delovnimi obremenitvami in ohranjati visoko raven delovne učinkovitosti. Pri tem se vse več raziskav usmerja v razumevanje mehanizmov, prek katerih telesna dejavnost vpliva na delovno uspešnost, na primer prek izboljšanega počutja, večje energije, boljšega okrevanja po delu in izboljšanega kognitivnega delovanja.

Pomembna ugotovitev je tudi, da prihodnje raziskave vse bolj poudarjajo potrebo po prilagojenih pristopih za različne skupine zaposlenih ter po oblikovanju dolgoročno vzdržnih programov za spodbujanje gibanja v delovnem okolju.

Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?

Presenetilo nas je, kako močno se je raziskovalno področje spremenilo v zadnjih letih. Telesna dejavnost je bila dolgo obravnavana predvsem kot dejavnik zdravja zaposlenih, pregled literature pa je pokazal, da jo raziskovalci vse pogosteje preučujejo tudi kot pomemben vir za izboljšanje dobrega počutja, kognitivnega delovanja in delovne uspešnosti.

Zanimivo je bilo tudi opazovati, kako se v raziskavah vse bolj uveljavlja razumevanje, da učinki telesne dejavnosti na delo niso neposredni, temveč pogosto potekajo prek večje energije, boljšega okrevanja po delu, večje zbranosti in drugih psiholoških procesov. To kaže, da je povezava med gibanjem in uspešnostjo pri delu precej bolj kompleksna, kot smo morda domnevali na prvi pogled. Presenetilo nas je, da kljub vse več dokazom o koristih telesne dejavnosti za zaposlene še vedno relativno malo raziskav proučuje, kako telesno dejavnost učinkovito vključiti v vsakodnevno delovno okolje in kako zagotoviti, da zaposleni pri teh dejavnostih dolgoročno vztrajajo.

Katerim ciljnim javnostim vajine ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve raziskave so koristne za več ciljnih skupin. Organizacijam in kadrovskim strokovnjakom ponujajo vpogled v to, kako je telesna dejavnost povezana z različnimi vidiki delovanja zaposlenih, od zdravja in dobrega počutja do kognitivnega delovanja in delovne uspešnosti. To jim lahko pomaga pri načrtovanju programov za promocijo zdravja in spodbujanje gibanja na delovnem mestu. Koristne so tudi za zaposlene, saj raziskave vse bolj kažejo, da telesna dejavnost ni pomembna le za telesno zdravje, temveč lahko prispeva tudi k večji energiji, boljši zbranosti, učinkovitejšemu okrevanju po delu in boljšemu počutju pri delu.

Pomemben prispevek raziskava prinaša tudi raziskovalcem, saj sistematično prikazuje razvoj področja, povezuje dosedanja spoznanja ter izpostavlja raziskovalne vrzeli in obetavne smeri za prihodnje raziskave. S tem prispeva k boljšemu razumevanju, kdaj, kako in pod kakšnimi pogoji lahko telesna dejavnost podpira različne vidike delovne uspešnosti. Posebej aktualno je spoznanje, da organizacije telesne dejavnosti ne bi smele razumeti zgolj kot ugodnosti za zaposlene, temveč kot potencialni del širših strategij za krepitev dobrega počutja, trajnostne produktivnosti in kakovosti delovnega okolja.

Kako menite, da bodo izsledki vajine raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Raziskava neposredno prispeva k Cilju trajnostnega razvoja 3 (Zdravje in dobro počutje) ter Cilju 8 (Dostojno delo in gospodarska rast). Pregled obstoječih raziskav kaže, da je telesna dejavnost zaposlenih povezana ne le z boljšim zdravjem in dobrim počutjem, temveč tudi z dejavniki, kot so kognitivno delovanje, energija, produktivnost in delovna uspešnost. S tem raziskava poudarja pomen vlaganja v zdrav življenjski slog zaposlenih kot pomembnega elementa trajnostnega in kakovostnega delovnega okolja. Hkrati ugotovitve organizacijam pomagajo pri oblikovanju delovnih okolij, ki podpirajo zdravje zaposlenih ter njihovo dolgoročno delovno učinkovitost. Takšni pristopi lahko prispevajo k zmanjševanju negativnih posledic sedečega načina dela, krepitvi dobrega počutja zaposlenih ter ustvarjanju bolj trajnostnih in odpornih organizacij.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast

Prispevek je objavljen v:
Economic and business review

Vsebina prispevka je ob prijavi dostopna na povezavi:

Unpacking the joint roles of energetic, motivational and recovery mechanisms in entrepreneurs' health and performance