Avtorice:

• Teodora Šutaković, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, doktorandka
• Alenka Slavec Gomezel, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Mateja Drnovšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

evdaimonično blagostanje podjetnikov | kognitivni in čustevni konflikti | improvizacija | osamljenost | uporaba pametnega telefona

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavile?

Namen raziskave je bil razumeti, kako vsakodnevni kognitivni in čustveni konflikti vplivajo na evdaimonično blagostanje podjetnikov ter preko katerih vedenjskih in čustvenih mehanizmov se ti učinki odvijajo. Zanimalo nas je tudi, ali motnje zbranosti zaradi uporabe pametnega telefona te procese spreminjajo.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Čustveni konflikti blagostanja podjetnikov ne zmanjšujejo neposredno, temveč posredno preko večjega občutka osamljenosti. Improvizacija je bila povezana z višjim blagostanjem, ni pa pojasnila povezave med kognitivnim konfliktom in blagostanjem. Motnje zbranosti zaradi uporabe telefona so dodatno okrepile negativni učinek osamljenosti.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Presenetilo nas je, da čustveni konflikt sam po sebi ni neposredno zmanjševal blagostanja, temveč je deloval preko občutka osamljenosti. Prav tako kognitivni konflikt ni spodbudil improvizacije, kot smo pričakovali, čeprav je bila improvizacija sama po sebi povezana z višjim blagostanjem.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve so uporabne za podjetnike, njihove podporne mreže ter organizacije, ki razvijajo programe podpore podjetnikom. Kažejo na pomen ohranjanja kakovostnih odnosov in socialne podpore ter smiselnega omejevanja motenj zaradi telefona, zlasti v čustveno zahtevnih obdobjih. 

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju blagostanja podjetnikov in dejavnikov, ki ga lahko varujejo ali ogrožajo. Bolj zdravi in vzdržni načini podjetniškega dela lahko dolgoročno prispevajo h kakovostnejšemu delovnemu okolju ter vzdržnejšemu razvoju podjetij.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast

Prispevek je objavljen v:
Journal of enterprising culture (World Scientific Connect)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Exploring day-level effects of cognitive and emotional conflicts on entrepreneurs’ eudaimonic well-being