Nagrade za raziskovalno odličnost za najboljši objavljeni znanstveni članek preteklega leta, so dobili prof. dr. Miroslav Verbič, izr. prof. dr. Darija Aleksić in prof. dr. Matej Černe ter skupina soavtorjev: doc. dr. Riste Ichev, prof. dr. Igor Lončarski, asist. Katarina Sitar Šuštar, mag. posl. ved, assist. dr. Aleš Toman, prof. dr. Aljoša Valentinčič.

Prof. dr. Miroslav Verbič, ki je tudi letošnji Zoisov nagrajenec, je nagrado UL EF prejel za raziskovalni dosežek, utemeljen na članku z naslovom: Razkrivanje šokov na kreditnem trgu in dinamike investiranja: teoretični in empirični uvid, ki ga je objavil v soavtorstvu z dr. Darjo Zabavnik, v reviji International Review of Financial Analysis. Članek proučuje, kako različni šoki na kreditnem trgu vplivajo na investicije podjetij v Sloveniji, zlasti v času finančne krize in v drugih obdobjih povečane negotovosti. Postavi globlji okvir od klasične delitve na ponudbo in povpraševanje po posojilih, saj loči šoke kreditnega tveganja in sprememb v funkciji dobička bank na strani ponudbe ter šoke investicijskega povpraševanja in povpraševanja po likvidnosti na strani podjetij. Ta teoretični model je nato empirično preverjen s strukturnim Bayesianskim VAR modelom z omejitvami predznaka na četrtletnih podatkih za Slovenijo za obdobje 1999–2023. Ugotovljeno je bilo, da so v času kriz kreditni šoki res omejevali investicije, vendar banke prilagajajo obseg kreditiranja predvsem povečani zaznani tveganosti, ne pa toliko spreminjanju svojih ciljev dobička, medtem ko pomemben del padca investicij izhaja tudi iz tega, da podjetja v negotovih časih raje kopičijo likvidnost, kot pa investirajo.

Za raziskovalno odličnost v kategoriji znanstvenih člankov sta bila nagrajena izr. prof. dr. Darja Aleksić in prof. dr. Matej Černe s soavtorjem  dr. Sašo Batističem za članek, objavljen v reviji Human Relations (FT50). Članek z naslovom: Razumevanje smiselnega dela v kontekstu tehnološkega stresa, pandemije COVID-19, frustracij in družbene odgovornosti podjetij,  preučuje, kako digitalizacija, tehnološka invazija in negotovosti pandemije COVID-19 vplivajo na frustracije zaposlenih ter njihovo doživljanje dela kot smiselnega, pri čemer temelji na longitudinalni raziskavi štirih valov z 198 zaposlenimi v prvem valu pandemije v Sloveniji; rezultati razkrivajo, da tehnološka invazija sama sicer ne zmanjšuje smiselnosti dela, vendar prek večje frustracije lahko vodi v negativne učinke, ki pa se bistveno omilijo, kadar zaposleni zaznavajo visoko družbeno odgovornost podjetja, saj ta deluje kot zaščitni dejavnik in pomemben vir smisla v zahtevnem delovnem okolju. Članek je bil v letu 2023 tudi med najbolj branimi prispevki v reviji, kar potrjuje njegovo relevantnost in odmevnost.

Nagrado je prejela tudi skupina raziskovalcev UL EF, ki jo sestavljajo: doc. dr. Riste Ichev, prof. dr. Igor Lončarski, asist. Katarina Sitar Šuštar, mag. posl. ved, assist. dr. Aleš Toman, prof. dr. Aljoša Valentinčič, ki so v soavtorstvu z dr. Uršo Ferjančič, dr. Syriell Montariol, Andražem Peliconom, doc. dr. Senjo Pollak in doc. dr. Martinom Žnidaršičem objavili  članek z naslovom: Besedilna analiza trajnostnega poročanja podjetij ter njihovega razmerja do ESG ocen. Objavljen je bil v reviji International Review of Financial Analysis.

V raziskavi na temo trajnostnega poročanja smo raziskovalci Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan analizirali letna poročila 350 največjih britanskih podjetij (FTSE 350) med letoma 2012 in 2021. Z napredno metodo tematskega modeliranja (BERTopic) smo najprej ugotavljali, katere trajnostne teme se pojavljajo v poslovnih poročilih, nadalje pa tudi, kako so te teme medsebojno povezane, kako se spreminjajo skozi čas in kako so povezane z ESG ocenami družb. Ugotovili smo, da družbe o določenih trajnostnih temah, kot je raznolikost v organih upravljanja, poročajo predvsem zaradi zakonskih zahtev, pri čemer se vsebinska razvrstitev tem pogosto razlikuje od tistih, ki so predvidene v SASB standardih, ki so bili uporabljenih kot okvir poročanja, ter je bližje evropskim standardom trajnostnega poročanja (ESRS). Analiza je pokazala, da obstaja povezava med obsegom trajnostnih vsebin v poročilih in ESG ocenami podjetij. Teme, kot so podnebna politika, vključevanje zaposlenih in digitalne storitve, so povezane z višjimi ESG ocenami, medtem ko teme, kot je nagrajevanje poslovodstva, pogosto znižujejo oceno. Povezave med temami in ocenami se razlikujejo med panogami, kar kaže na potrebo po sektorsko prilagojenih standardih trajnostnega poročanja. Rezultati poudarjajo pomen zakonodaje pri spodbujanju razkritij, pomembni pa so tudi za pripravljavce, saj se morajo ti zavedati, da se pomen razkrivanja posameznih trajnostnih tem v času spreminja in da se morajo spremenjenim okoliščinam pri poročanju nenehno prilagajati.

Raziskovalna odličnost kot del identitete UL EF

Nagrade za raziskovalno odličnost spodbujajo objave v najuglednejših znanstvenih revijah (kategorije A*), motivirajo za prebojne raziskovalne prispevke z visokim vplivom ter spodbujajo k realizaciji projektov, ki povezujejo raziskovalce, mlade talente in mednarodne partnerje ter s tem prispevajo k strateškim ciljem fakultete in prenosu znanja v družbo. S tem UL EF gradi okolje, v katerem so vrhunska znanost, mednarodna prepoznavnost in družbena odgovornost neločljivo povezane. » Letošnji nagrajenci na zelo različne načine dokazujejo, da Ekonomska fakulteta svoje poslanstvo v družbi gradi na raziskovalni odličnosti, ki naslavlja najbolj pereče družbene probleme: od razumevanja finančnih kriz in investicijskih odločitev, do izzivov digitalizacije za zaposlene in do tega, kako iskreno je lahko trajnostno poročanje podjetij. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo – njihovi dosežki so pomemben gradnik mednarodne prepoznavnosti naše fakultete in Univerze v Ljubljani, hkrati pa so zgled za naše mlajše raziskovalce in doktorske študente,« v imenu fakultete poudarja prof. dr. Polona Domadenik Muren, prodekanja za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij UL EF.

Povezave do nagrajenih člankov:

- Zabavnik, D., Verbič, M. (2024). Unravelling the credit market shocks and investment dynamics: a theoretical and empirical perspective., 94, 103283.

- Aleksić, D., Batistič, S., Černe, M. (2024). Understanding meaningful work in the context of technostress, Covid-19, frustration, and corporate social responsibility. Human relations, 77(3), 426–451.

- Ferjančič, U., Ichev, R., Lončarski, I., Montariol, S., Pelicon, A., Pollak, S., Sitar Šuštar, K., Toman, A., Valentinčič, A., Žnidaršič, M. (2024). Textual analysis of corporate sustainability reporting and corporate ESG scores. International review of financial analysis, 96(B), 103669.