Raziskovalne nagrade

Prof. dr. Miroslav Verbič, profesor za področji ekonometrije ter denarja in financ na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter znanstveni svetnik na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, je prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik.
Prof. dr. Miroslav Verbič je priznanje prejel za vrhunske znanstvene prispevke, ki osvetljujejo vpliv finančnih kriz, investicijskih odločitev in ekonomskih politik na stabilnost gospodarstev. V ospredju njegovega raziskovalnega dela je razumevanje mehanizmov, s katerimi finančna negotovost vpliva na podjetja in celotno ekonomijo. S svojimi inovativnimi metodološkimi pristopi in empiričnimi analizami ustvarja pomembno znanstveno podlago za bolj učinkovito in odpornejše upravljanje gospodarstev – tako v Sloveniji kot širše. Njegovi dosežki so dragocen prispevek k razvoju ekonomske znanosti, hkrati pa imajo izrazit pomen tudi za oblikovalce javnih politik. V zadnjih letih je bil prof. dr. Miroslav Verbič večkrat nagrajen za odličnost v znanosti, njegove raziskave pa so prepoznavne tudi v širši javnosti.

Prof. dr. Robert Kaše je nagrado prejel za članek z naslovom Do employees find inclusive talent management fairer? It depends. Contrasting self-interest and principle, ki je bil objavljen v reviji Human Resource Management Journal. Raziskava se osredotoča na dojemanje vključujočega managementa talentov in ugotavlja, da zaposleni dojemajo pravičnost takšnih praks glede na osebne koristi in načela. Članek podjetjem ponuja vpogled, kako oblikovati bolj učinkovite in pravične strategije managementa talentov.

Članek si lahko ogledate tu: https://doi.org/10.1111/1748-8583.12501

Prof. dr. Igor Lončarski je nagrado prejel za članek z naslovom Sustainability and Sovereign Credit Risk, ki je bil objavljen v reviji International Review of Financial Analysis. V članku raziskuje povezavo med trajnostnimi dejavniki, kot so okoljske, družbene in upravljavske prakse (ESG) na ravni podjetij, ter različnimi merami deželnega tveganja. Analiza kaže, da so bolj izrazite trajnostne prakse negativno povezane z deželnim tveganjem - bolj trajnostno usmerjene države imajo nižje pribitke za kreditno tveganje. Čeprav to nakazuje na potencialne dolgoročne koristi trajnostnih politik za nacionalna gospodarstva in vlagatelje, pa avtorji neposredno ne morejo potrditi kavzalnosti med trajnostno usmerjenostjo držav in deželnim tveganjem, saj obstaja pomemben vpliv razvitosti in premožnosti držav na trajnostne prakse.

Prof. dr. Miroslav Verbič je prejel Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2024 za prispevke s skupnim naslovom Od krize do blaginje: kako usklajene ekonomske politike oblikujejo našo prihodnost. Prispevki kažejo, kako lahko težave podjetij pri pridobivanju financiranja v razmerah finančne negotovosti povečajo intenzivnost upada gospodarske aktivnosti. Razkrivajo, da banke postanejo previdnejše ne le zaradi skrbi za dobiček, temveč predvsem zaradi povečanih finančnih tveganj. To spoznanje je posebno pomembno glede na nedavne globalne finančne pritiske in potrebo po odpornih bančnih praksah. Prispevki tudi analizirajo, kako ukrepi centralnih bank ter odločitve vlad o porabi in obdavčitvi vplivajo na gospodarsko rast in inflacijo. Čeprav zviševanje obrestnih mer lahko pomaga nadzorovati inflacijo, pa lahko hkrati upočasni gospodarsko rast. Po drugi strani pa lahko ustrezne fiskalne politike zagotovijo takojšnjo podporo gospodarstvu, kar poudarja pomen dobro usklajenih ukrepov ekonomskih politik.

Prof. dr. Matej Černe je nagrado prejel za članek z naslovom Job demands and burnout: the multilevel boundary conditions of collective trust and competitive pressure, objavljen v reviji Human Relations. Članek analizira povezavo med delovnimi zahtevami in izgorelostjo ter proučuje, kako kolektivno zaupanje v timu zmanjšuje učinek izgorelosti, medtem ko konkurenčni pritiski povečujejo psihološko obremenitev zaposlenih. Raziskava ponuja praktične smernice za oblikovanje delovnega okolja, ki spodbuja psihološko dobrobit zaposlenih.