Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Raziskovalni projekt
Članica UL
Ekonomska fakulteta
Šifra
V5-1724
Naziv projekta
Smernice za management turističnih destinacij na podlagi modelov nosilnih zmogljivosti in turističnih tokov
Obdobje
1.4.2018 – 30.9.2019
Vodja
Veda
Družboslovne vede/Ekonomija
Sodelujoče RO
Vsebinski opis projekta
Raziskovalni projekt odgovarja na potrebe po zagotavljanju trajnostnega razvoja v turizmu. Okoljska in družbena trajnost sta ključni izziv človeštva. Turizem je ena od dejavnosti, ki značilno prispeva k problemu trajnosti. Okoljevarstveni program Združenih narodov je prepoznal, da njegov nenadzorovan konvencionalni razvoj predstavlja potencialne nevarnosti za veliko naravnih območij po vsem svetu. Turizem povzroča ogromen pritisk na naravo, vpliva na erozijo tal, povečuje onesnaževanje, emisije nevarnih snovi v morje, izgubo naravnega habitata in povečuje nevarnosti požara v gozdovih. To je podprto z vse več primeri. Potniške ladje na Karibih ustvarijo več kot 70.000 ton odpadkov letno. Razvoj turistične infrastrukture v nacionalnem parku Yosemite v ZDA je povzročil tako grozljivo onesnaženje okolja, da je prišlo celo do izgube zaščitenih vrst, izjemno gost smog pa preprečuje poglede na dolino Yosemite iz letala. Evropske destinacije, kot sta Barcelona in Benetke, že vrsto let pretresajo protesti domačinov proti nadaljnjemu razvoju turizma. V Dubrovniku je križarka skoraj poškodovala zidove starega mesta. Bliže domu so na Bledu gneče to poletje botrovale pozivom vršilca dolžnosti direktorja turistične organizacije Slovencem, naj se v špici sezone raje izognejo enodnevnim obiskom Bleda. Postavlja se izziv, tako na globalni kot tudi na lokalni ravni najti učinkovite načine za zmanjševanje škode, ki jo okolju povzroča turistična dejavnost. Namen tega projekta je razumeti in okrepiti nosilne zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji s ciljem razviti in testirati model merjenja nosilnih zmogljivosti in managementa obiskovalcev ter predlagati smernice za management turističnih destinacij.
Projekt bo združil napredne modele managementa turističnih destinacij, ki temeljijo na turističnih tokovih, z modeli nosilne zmogljivosti turističnih destinacij. To je nov pristop. Modeli nosilnih zmogljivosti so se v teoriji razvijali zadnjih šest desetletij. Žal so ponujali premalo praktičnih rešitev za ključne deležnike v turističnih destinacijah. V osnovi so tovrstni modeli diagnostični. Zato jih je treba nadgraditi z bolj praktičnimi rešitvami. Turistični tokovi ponujajo ravno tovrstne vsebine. Turistični tok je ponovljivo gibanje turistov v geografskem prostoru. Osnova toka je spremljanje obnašanja in gibanja turistov ter razumevanje destinacij s tokovi in ne z geografsko rigorozno opredeljenimi območji. Na ta način bolje spoznamo vedênjske navade turistov. To nam omogoči, da lahko napovemo, katere turistične destinacije bodo posamezni turisti ali turistični segmenti obiskali v zaporedju. Poleg tega lahko na podlagi turističnih tokov določimo 'ozka grla' obiska. Te krizne točke je nato mogoče razbremeniti z usmerjanjem obiska na manj obiskane lokacije. Osnova turističnih tokov sta torej razvoj in nadgradnja obstoječih doživetij. Te nadgrajujemo na podlagi vedênjskih podatkov, ki nam omogočajo bistveno boljše razumevanje kot kumulativni podatki, ki jih ponuja trenutna statistika.
Projekt ima značilen doprinos na več področij. Turističnim destinacijam po tipih bomo podali smernice za trajnostni management in na ta način vplivali na zmanjšanje okoljske in družbene škode turističnega gospodarstva v Sloveniji in izven njenih meja. Na izbranih tipskih kriznih conah ali destinacijah bomo pokazali, kako v destinacijah, ki se že soočajo s prekomernimi vplivi turizma, ukrepati za zajezitev negativnih vplivov. Smernice bodo prispevale k želenemu razvoju slovenskega turističnega gospodarstva. Projektni rezultati bodo zaradi uporabe participatornih metod približali navade in vedênje turistov ne le projektni skupini, temveč tudi različnim deležnikom v turizmu. To bo omogočilo prilagojeno oblikovanje turističnih doživetij in vplivalo na lažje doseganje v Strategiji 2017−2021 opredeljene ponudbe v smislu 5-zvezdničnih doživetij zelene, aktivne in zdrave butične destinacije. Slovensko turistično gospodarstvo bo tako postalo konkurenčnejše in Slovenija kot država bo utrjevala svoj položaj zelene države. Zelo pomemben pa bo doprinos projekta tudi k razvoju znanosti. Projekt je zgrajen na najnovejših izsledkih in trendih na področju turističnih tokov, ob čemer je uporabljena napredna metodologija in povezovanje koncepta turističnih tokov z modeli nosilnih zmogljivosti, kar bo projektna skupina, ki je na področju aktivna že nekaj let, diseminirala z objavami v uglednih mednarodnih revijah.
Sestava projektne skupine
Faze projekta in njihova realizacija
Izvedbeni načrt projekta temelji na šestih vsebinskih sklopih ali delovnih svežnjih.
- V prvem delovnem svežnju bomo naredili pregled obstoječih modelov nosilne zmogljivosti in primerjalno analizo tujih praks. To bo omogočilo razumevanje in klasifikacijo koncepta nosilne zmogljivosti ter razumevanje njegove uporabe, izzivov in rešitev v primerljivih destinacijah v tujini.
- V drugem delovnem svežnju bomo za boljše razumevanje obiska in medsebojne povezanosti slovenskih destinacij identificirali turistične tokove na podlagi naprednih podatkov, dostopnih na turističnem spletu 2.0. Pri tem se bomo osredotočili na javne objave turistov na spletu, ki tipično vključujejo podatke o geolokaciji in času obiska pa tudi anonimni identifikator uporabnika spletnega mesta. Tak pristop je stroškovno učinkovit in omogoča dostop do longitudinalnih podatkov. Tudi zahtevam po zasebnosti uporabnikov spletnih mest (turistov) je v celoti zadoščeno, saj posamezniki prostovoljno javno delijo podatke o svojem obisku, hkrati pa za potrebe raziskave uporabljamo anonimizirane identifikatorje, generirane s strani spletnih mest, ki jih ni mogoče povezati z dejansko fizično osebo. Nenazadnje so vse analize pripravljene v agregatni obliki, saj se v okviru pristopa osredotočamo na obnašanje velikih skupin in ne na obnašanje posameznikov.
- V tretjem delovnem svežnju bomo zasnovali konceptualni model nosilne zmogljivosti turističnih destinacij, ki bo zajemal kvantitativno oceno nosilnih zmogljivosti v: okoljskem, družbenem, ekonomskem in političnem stebru, in analizo turističnih tokov.
- V četrtem delovnem svežnju bomo model testirali. Z indikatorji bomo prepoznali krizne cone ali destinacije, ki potrebujejo smernice za upravljanje. Na podlagi že opravljene identifikacije turističnih tokov na ravni Slovenije in okoliških destinacij bomo preučili povezanost kriznih con z drugimi destinacijami z vidika turistov. Za boljše razumevanje notranje dinamike vedênja turistov v kriznih conah pa bomo ponovno identificirali turistične tokove, vendar tokrat na ravni posameznih kriznih con.
- Peti delovni sveženj temelji na kvalitativni analizi in participaciji deležnikov v izbranih conah. S turističnimi deležniki bomo najprej s pomočjo kvalitativne analize definirali turistične tokove. Te bomo primerjali z identifikacijami tokov na podlagi velike količine podatkov s spleta, ki so jih delili turisti, in jih na ta način verificirali. Skupaj z deležniki bomo s pomočjo variabilne geometrije določili strateške in nišne turistične tokove za posamezno cono ali destinacijo ter opredelili ozka grla (krizne točke). Nato bomo s pomočjo metodologije produktne matrike prepoznali potrebne ukrepe (infrastrukturne, managerske in trženjske) po posameznih conah ali destinacijah.
- V zadnjem, šestem svežnju bomo na podlagi spoznanja in predlaganih ukrepov po posameznih tipih predlagali strateške smernice za izboljšanje obstoječih smernic za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji (projekt npr. lahko nadgradi smernice Zelene Sheme slovenskega turizma).
