Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter Ministrstva za finance

Raziskovalni projekt

Članica UL

Ekonomska fakulteta UL

Šifra

V5-2121

Naziv projekta

Digitalna preobrazba, industrija 4.0 in struktura slovenskega gospodarstva ter vpliv digitalizacije in uvajanja novih tehnologij na dolgorocno gospodarsko rast in vzdrnost javnih financ v Sloveniji

Obdobje

1.9.2021 - 28.2.2023

Vodja

Prof. dr. Tjaša Redek


Sodelujoče RO

Fakulteta za racunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani


Vsebinski opis projekta

OPREDELITEV PROBLEMA. Projekt analizira stanje na podrocju digitalizacije v Sloveniji z vidika trenutne gospodarske strukture, prestrukturiranja, vpliva na dolgorocno rast produktivnosti in na gospodarsko rast ter vzdrnost javnih financ. Slovenija po razpololjivih podatkih uvaja nove tehnologije, vendar pa so med uporabljenimi tehnologijami v ospredju enostavnejše in cenejše tehnologije, hkrati se tudi ne uporabljajo dovolj intenzivno glede na potenciale posameznih tehnologij. Uvajanje novih tehnologij je uspešno predvsem v nekaterih dejavnostih (npr. avtomobilska, kovinska, kemicna, farmacevtska, elektro industrija), bolj uspešna so pri tem vecja podjetja (tudi zaradi smiselnosti uvajanja novih tehnologij). Z vidika prihodnje rasti in konkurencnosti je uvajanje novih tehnologij in komplementarno investiranje v kompetence (cloveški kapital) kljucni vir gospodarske rasti in rasti produktivnosti, zato je kljucno, da slovenska podjetja pospešijo uvajanje novih tehnologij, drava pa te napore ustrezno podpre s politikami. Projekt bo prispeval k razumevanju dejanskega stanja na podrocju uporabe novih tehnologij in digitalizacije, razumevanju motivov in ovir ter oblikoval smernice za ukrepe ekonomske politike ter priporocil z vidika drave.

CILJI bolj natancno vsebujejo naslednje VSEBINSKE CILJE:

(1) analiza stanja na podrocju uvajanja novih tehnologij Industrije 4.0 in digitalizacije (tudi 5G) v Sloveniji (primerjalno glede na EU, kljucne izvozne panoge v primerjavi s konkurenco v EU in primerjalno analizo v Sloveniji (panoge in velikost),

 

(2) empiricna analiza dejavnikov za uvajanje novih tehnologij in ovir,

 

(3) analiza vpliva uvajanja novih tehnologij in digitalizacije na uspešnost poslovanja podjetij s pomocjo empiricne analize razpololjivih mikro-podatkov iz uradnih podatkovnih baz (anket SURS) ter podatkov iz bilanc podjetij ter lastne ankete,

 

(4) analiza povezav med trgom dela ter uvajanjem novih tehnologij (pomanjaknje ustreznega kadra kot ovira uvajanju novih tehnologij, substitucija dela s tehnologijami),

 

(5) ocena ucinkov uvajanja novih tehnologij na primerjalno produktivnost podjetij, panog, zaposlenost, dodano vrednost in place v panogah, povezavo z izvozno usmerjenostjo ter mednarodno konkurencnostjo,

 

(6) analiza vpliva tehnologij na gospodarsko rast in dolgorocno stabilnost javnih financ.

 

Za potebe priprave omenjene analize bomo oblikovali usterezno METODOLOGIJO:

 

(1) identifikacija in uporaba ustreznih sekundarnih podatkovnih baz (SURS, Eurostat, OECD),

(2) pridobitev ustreznih mikropodatkov iz uradnih evidenc RS,

(3) razvoj lastnega metodološkega orodja z uporabo mešanih metod (vprašalnik in strukturirani intervju),

(4) analiza podatkov s pomocjo ustreznih statisticnih in ekonometricnih metod.

 

KONCNI REZULATI PROJEKTA bodo vsebovali:

(1)   analizo stanja, pregled motivov, ovir, vpliva na produktivnost, gospodarsko rast ter vzdrnost javnih financ.

(2)   Pripravljena bodo podatkovno-utemeljena priporocila za oblikovanje ukrepov ekonomske politike, ki se bodo dotikala razlicnih podrocij in bodo upoštevala kompleksnost problematike ter povezavo med podrocji (razvojne politike, politike izobraevanja, trga dela, socialni sistemi) ter

 

(3)   priporocila za podjetja s priporocili za dravo, kako spodbujati podjetja k proaktivnemu prisotopu in uvajanju novih tehnologij.

PRISPEVKI K RAZVOJU ZNANOSTI in STROKE

Znanstveni prispevki so sledeci:

1)  Celovita teoreticna analiza determinant in posledic investicij v nove tehnologije na nivoju podjetja in izgradnja celovitega teoreticnega okvirja

2)  Natancna empiricna analiza, ki bo temeljila na mikro podatkih

Med pomeni za razvoj stroke lahko omenimo zlasti:

(1)   Priprava empiricnih izracunov kot podlage za podatkovno-utemeljeno oblikovanje ukrepov, ki bodo pospešili uvajanje tehnologij.

(2)   Povecevanje razumevanja o pomenu investicij v nove tehnologije za podjetja in njihov razvoj ter konkurencnost.

 

PRISPEVKI K RAZVOJU DRUBE. Projekt bo prispeval k razvoju drube, in sicer s:

1.      pospeševanjem gospodarskega razvoja, saj je uvajanje novih tehnologij kljucno za pospešitev gospodarskega razvoja,

2.      Drava bo lahko ustrezno naslovila povezane probleme, ki so predvsem povezani :

a.      s trgom dela in morebitno tehnološko-pogojeno strukturno brezposelnostjo

b.      z izzivi vseivljenjskega ucenja

z ustrezno politika razvoja izobraevalnega sistema.


Sestava projektne skupine

Prof. dr. Tjaša Redek, UL EF

Prof. dr. Polona Domadenik Muren, UL EF

Prof. dr. Matja Koman, UL EF

Prof. dr. Črt Kostevc, UL EF

Prof. dr. Dušan Mramor, UL EF

Prof. dr. Blaž Zupan, UL FRI


Faze projekta in njihova realizacija

18-mesecno obdobje smo razdelili na cetrtletja. Dejavnosti bodo razdeljene na štiri glavne dele: upravljanje, priodbvanje in analiza registrskih podatkov, ostala analiza oziroma raziskovanje in diseminacija. Raziskovalni del se deli na vecje sklope. Najprej bomo pripravili teoreticno podlago (porocila P1 in P2). Sledi pridobivanje, priprava in analiza podatkov (P3-P5) s pomocjo Statisticnega urada RS, ter zbiranje in analiza lastnih podatkov (P6-P10) na podlagi cesar bomo pripravili intergirano porocilo (P10) ter predloge za oblikovalce ukrepov razlicnih politik ter managerje, ki jih bomo primerjali tudi z dobrimi praksami v drugih dravah in ovrednotili glede na e dobljene rezultate in priporocila Sloveniji (P12 in P13). Diseminacija bo tekla ves cas in bo zaradi interakcije z deleniki tudi input za analizo zaradi  pridobljenih povratnih informacij razlicnih delenikov, diseminacijska porocila pa bodo pripravljena na koncu (P14-P17).


Bibliografske reference

Porocila in ostale publikacije se bodo vnašale skladno z nastajanjem. 

SICRIS



Dodatne informacije

Na vrh strani