Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Raziskovalni projekt
Članica UL
Ekonomska fakulteta ULŠifra
V5-2122Naziv projekta
Izgradnja in aplikacija analitičnega modela za povečanje blaginje v SlovenijiObdobje
1.9.2021 - 28.2.2023Vodja
Polona Domadenik Muren, Ph.D.
Veda
Družboslovne vede/EkonomijaSodelujoče RO
Fakulteta za racunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
Vsebinski opis projekta
OPREDELITEV PROBLEMA. Slovenija se sooča s hudim demografskim problemom, ki se kaže v upadanju delovno aktivne populacije in povečevanju deleža vzdrževanega prebivalstva. Problem je tako velik, da imajo vsi scenariji brez takojšnjega in pravilnega ukrepanja skoraj nepojmljivo negativne posledice na materialno in nematerialno blaginjo v naslednjih 30-tih letih. Izdelan Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti (2020) je na podlagi poglobljene analize opredeli potrebne aktivnosti za kar največje povečanje produktivnosti. Z empirično in institucionalno analizo je izluščil razlike med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo v družbeni ureditvi in njenem delovanju na vseh področjih, ki so v literaturi identificirana kot bistvena za produktivnost. Projekt bo nadgradil akcijski načrt v smeri novelacije predlaganih usmeritev in ukrepov ter vključitve komponent, ki spodbujajo delovno aktivnost ter vplivajo na nematerialno blaginjo, opredelil faktorje in mero (sintetični kazalnik), s pomočjo katere bi lahko identificirali razlike med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo.
V literaturi obstajajo štirje različni pristopi merjenja družbene blaginje. Prvi pristop zamenjuje BDP z drugim kazalnikom kot sta recimo indeks trajnostne ekonomske blaginje ali kazalnik resničnega napredka. V okviru drugega pristopa se uporablja več alternativnih kazalnikov z dimenzijami s področja ekonomije, družbe in okolja. V okviru tretjega pristopa gre za združitev različnih kazalnikov v en sestavljen kazalnik (recimo kazalnik blaginje), pri čemer je ključno metodološko vprašanje opredelitev uteži v sintetičnem kazalniku. Zadnji pristop pa temelji na anketah posameznikov o njihovi blaginji.
CILJI bolj natančno vsebujejo naslednje VSEBINSKE CILJE:
• opredelitev in pregled ključnih dejavnikov zaostajanja produktivnosti in nematerialne blaginje v Sloveniji,
• identificirati omejeno število ukrepov z največjim učinkom na zmanjšanje zaostajanja produktivnosti in dvig nematerialne blaginje v Sloveniji glede na Avstrijo in Nemčijo,
• razvrstitev ukrepov glede na njihov učinek na rast produktivnosti v Sloveniji,
• prilagoditev in dopolnitev ukrepov z vidika doseganja višje nematerialne blaginje,
• prilagoditev in nadgradnja obstoječega akcijskega načrta v luči »protikoronskih« ukrepov za blaženje negativnih učinkov zdravstvene krize na rast produktivnosti v Sloveniji.
Za potrebe priprave omenjene analize bomo oblikovali ustrezno METODOLOGIJO, kar so tudi cilji projekta:
1) identifikacija in uporaba ustreznih sekundarnih in primarnih podatkovnih baz (SURS, Eurostat, OECD, European Values Survey, IMD, etc),
2) razvoj lastnega metodološkega orodja z uporabo mešanih metod (strukturirani intervjuji, fokusne skupine),
3) analiza podatkov s pomočjo ustreznih statističnih metod ter naprednih tehnik podatkovne analize (strojnega učenja).
KONČNI REZULTATI PROJEKTA bodo vsebovali:
(1) obsežno primerjalno analizo stanja z vidika različnih komponent, ki vplivajo na produktivnost, nematerialno blaginjo in delovno aktivnost.
(2) Oblikovan bo ustrezni model merjena nematerialne blaginje, ki bo vključeval tiste pomembne dele blaginje, ki jim Slovenci glede na raziskave pripisujemo največji pomen.
(3) Pripravljena bodo obsežna podatkovno-utemeljena priporočila za oblikovanje ukrepov javnih politik na različnih področjih.
PRISPEVKI K RAZVOJU ZNANOSTI IN STROKE so sledeči:
1) Celovita teoretična analiza determinant nematerialne in materialne blaginje na podlagi metod statistične analize in strojnega učenja ter oblikovanje celovitega kazalnika merjenja blaginje;
2) Priprava strokovnih podlag za podatkovno-utemeljeno oblikovanje ukrepov in usmeritev.
3) Povečevanje razumevanja o pomenu podjetniških vlaganj v dejavnike, ki vplivajo na materialno blaginjo.
PRISPEVKI K RAZVOJU DRUŽBE se kažejo predvsem v tem, da bodo ukrepi in usmeritve, ki povečujejo blaginjo v družbi, ustrezno naslovili izzive prihodnjega razvoja družbe in s tem pripomogli k reševanju problemov, ki so med seboj zelo povezani.
Sestava projektne skupine
Prof.dr Dušan Mramor
Prof. dr. Tjaša Redek
Prof.dr. Aljoša Valentinčič
Prof.dr Matjaž Koman
Prof. dr. Jože Sambt
Prof.dr. Blaž Zupan
Prof.dr. Janez Demšar
Faze projekta in njihova realizacija
Faze projekta so sledeče:
1. Opredelitev ključnih dejavnikov zaostajanja produktivnosti in delovne aktivnosti ter dimenzij nematerialne blaginje v Sloveniji
Cilj in izzivi: pridobiti celovit vpogled v stanje materialne in nematerialne blaginje v Sloveniji na podlagi primerjalne ekonomske analize. Projekt naslavlja izziv, kako čim bolj celovito zajeti merjenje materialne in nematerialne blaginje v posamezni družbi.
Metoda dela: analiza teoretičnih in empiričnih prispevkov v literaturi, primerjalna analiza ključnih faktorjev zaostajanja v produktivnosti.
Čas trajanja: 6 mesecev.
2. Priprava podatkov, analiza in izvedba statističnih analiz in strojnega učenja.
Cilj in izzivi: Na podlagi analize vrednot Slovencev in ostalih dimenzij materialne in nematerialne blaginje je cilj te faze pripraviti kazalnik blaginje z utežmi, ki odražajo vrednostne preference.
Metoda dela: ekonometrična analiza vpliva ukrepov na povečevanje delovne aktivnosti, analiza mikropodatkov o vrednotah Slovencev (EVS, EU-SILC), fokusne skupine, poglobljeni intervjuji, analiza mikropodatkov z metodo strojnega učenja.
Čas trajanja: 6 mesecev.
3. Identifikacija ukrepov in rangiranje glede na njihov učinek na rast produktivnosti v Sloveniji
Cilj in izzivi: Na podlagi primerjalne analize, ki je bila izvedena v Akcijskem načrtu za dvig produktivnosti (2020), smo identificirali 15 področij in tri ključne ukrepe oziroma usmeritve na področje. V okviru predlaganega svežnja bomo novelirali akcijski načrt, ugotovili fazo implementacije in v primeru bistvene spremembe stanja predlagali spremembo oziroma nadgradnjo ukrepa ali usmeritve. Na podlagi opredeljenega in z družbenim konsenzom sprejetega kazalnika nematerialne blaginje bomo v okviru delovnega svežnja najprej primerjalno ovrednotili položaj Slovenije, Avstrije in Nemčije ter predlagali ukrepe in usmeritve, ki bodo vodili do višje nematerialne blaginje v Sloveniji. Podobno kot v Akcijskem načrtu za dvig produktivnosti (2020) bomo po identificiranih področjih predlagali tri ključne ukrepe oziroma usmeritve. .
Metoda dela: analiza izvedbe posameznih ukrepov in usmeritev, izvedba fokusnih skupin.
Čas trajanja: 6 mesecev.
4. Diseminacija ugotovitev
Cilj in izzivi: Diseminacija ugotovitev bo potekala skozi celotno obdobje trajanja projekta v obliki sodelovanja članov projektne skupine v različnih pogovorih, okroglih mizah, ipd. Cilj te faze pa je pripraviti ustrezen komunikacijski material v obliki kratkih prispevkov, priprav spletnega seminarja za podjetja in seminarja za nosilce javnih politik. Na koncu načrtujemo izvedbo konference, kjer bi predstavili ugotovitve vsem deležnikom projekta.
Metoda dela: priprava prispevkov, okroglih miz, seminarjev in konference.
Čas trajanja: 6 mesecev.
