Raziskovalni projekt
Članica UL
Ekonomska fakultetaŠifra
Z5-4577Naziv projekta
Ali lahko energetska učinkovitost ublaži energetsko revščino v stanovanjskem sektorju?Obdobje
10.1.2022 - 30.9.2024Letni obseg
1 FTEVodja
Veda
Družboslovne vede/EkonomijaSodelujoče RO
/
Vsebinski opis projekta
Izboljšanje energetske učinkovitosti je eden izmed najbolj stroškovno učinkovitih načinov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in s tem doseganje trajnostnega bivanja, in zato eden izmed glavnih ciljev Evropske Unije. Gospodinjstva so eden izmed sektorjev pripoznan z velikim potencialom za prihranke. Kljub temu potencialu pa literatura opozarja na ohranjanje »vrzeli v energetski učinkovitosti«, ki je posledica nizkega deleža izvedenih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v primerjavi s potencialom. Številne raziskave ugotavljajo, da so ekonomski dejavniki ključni pri odločanju gospodinjstev za povečanje energetske učinkovitosti z vlaganji v bolj učinkovite naprave. Razumevanje vpliva ekonomskih spodbud, predvsem finančnih zmožnosti, je ključno za snovalce pri oblikovanju ukrepov energetske politike.
Namen predlaganega projekta je izboljšati razumevanje vrzeli v energetski učinkovitosti pri gospodinjstvih. Novost predlaganega projekta je preučevanje vpliva energetske učinkovitosti na energetsko revščino. Ključni cilji tega projekta so trije. Prvič, razviti empiričen model za identifikacijo dejavnikov energetsko učinkovitih ukrepov. Poseben poudarek bo na ocenjevanju učinkovitosti sistema spodbud za energetsko učinkovite investicije, deleža zastonjkarstva in stopnjo energetske revščine. Drugič, razviti model in oceniti potencial za izboljšanje učinkovitosti v zvezi z rabo energije v gospodinjstvih, pri čemer bo ocena vključevala tako tehnično kot alokacijsko učinkovitost, ki bi podala odgovor na dejanske, tehnične in finančne, zmožnosti gospodinjstev pri izboljšanju energetske učinkovitosti. Tretjič, z upoštevanjem heterogenosti v preferencah uporabnikov ko gre za lastništvo energetskih in drugih naprav, oceniti dohodkovno elastičnost povpraševanja po energiji.
Empirična analiza bo združevala več podatkovnih virov. Ključen vir bo anketa o porabi energije v gospodinjstvih (APEGG), ki je bila izvedena v letih 2010, 2014 in 2019 s strani Statističnega urada Republike Slovenije, ki vključuje skoraj 14000 opazovanj. Na podlagi povezovanja baz podatkov z drugimi viri kot so centralni register prebivalstva in kontrolni dohodninski podatki bo oblikovana baza podatkov o gospodinjstvih, ki bo omogočila uporabo najsodobnejših ekonometričnih metod pri testiranju še nepreverjenih teoretičnih hipotez v prepletu konceptov energetska učinkovitost-energetska revščina.
Rezultati projekta bodo omogočali boljše razumevanje odločitev gospodinjstev pri zasledovanju cilja večje energetske učinkovitosti. Identificiral bi ključne dejavnike, ki prispevajo k povečevanju energetske učinkovitosti, med katerimi bi bil tudi sistem subvencioniranja. Na podlagi rezultatov bi lahko odločevalci pripravili ukrepe, ki bi izboljšali energetsko učinkovitost gospodinjstev. Spodbujanje sprememb v vedenju gospodinjstev glede rabe energetskih virov bi pomagalo zmanjšati negativne vplive na okolje in spodbujati trajnostno rast.
Sestava projektne skupine
/
Faze projekta in njihova realizacija
1. Razvoj in ocena modela odločanja gospodinjstev za energetsko učinkovite obnove stanovanjskih stavb (DP 1). V prvem delu projekta bo s pomočjo modelov diskretne izbire ocenjen vpliv posameznih dejavnikov na verjetnost investicije v energetsko učinkovitost. Model bi z vidika ekonomskih spodbud vključeval tako dohodke gospodinjstev kot tudi finančnih spodbud Eko Sklada. Prav tako bo ocenjen delež zastonjkarstva oziroma delež gospodinjstev, ki bi tudi brez subvencije izvedla investicijo.
2. Opredelitev in merjenje energetske učinkovitosti gospodinjstev (DP 2). V drugem delu bo uporabljen relativno nov ekonometrični pristop, ki kombinira proizvodno teorijo in analizo stohastične meje. V model bodo vključene energetske storitve v okvirju stohastične meje, ki bo poleg električne energije vključevala več virov energije, ki se uporabljajo v gospodinjstvih.
3. Ocena elastičnosti povpraševanja po energiji v gospodinjstvih (DP 3). V tretjem delu bo zasnovan model povpraševanja po energiji gospodinjstev v katerega bodo vključene heterogene preference gospodinjstev po lastništvu energetskih naprav in potrošnji dobrin. Model bo ocenil dohodkovno elastičnost povpraševanja po energiji in posledično podal odgovor na vprašanje kako energetska učinkovitost vpliva na energetsko revščino.
