Raziskovalni projekt (so)financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
Raziskovalni projekt
Članica UL
Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakultetaŠifra
V5-2349Naziv projekta
Konvergenca Slovenije napram Avstriji in Nemčiji z ukrepi sodobne razvojne politikeObdobje
1.10.2023 - 30.9.2024Letni obseg
0,4 FTE v letu 2024Vodja
Veda
Družboslovne vede/EkonomijaSodelujoče RO
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
Vsebinski opis projekta
Slovenija se že od leta 2009 sooča z izzivom nizke rasti produktivnosti dela, kar povzroča razvojni krč in nazadovanje blaginje prebivalstva. Nizka rast produktivnosti dela, ki je bila predvsem posledica nizkih investicij v otipljiv kapital tako s strani države (odsotnost velikih infrastrukturnih projektov) kot tudi podjetniškega sektorja (kreditni krč), zniževanja javnih vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije, nizkih vlaganj v ostale oblike neotipljivega kapitala (npr. izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih poslovnih modelov) ter pomanjkanje ustreznih razvojnih politik z jasno opredeljenimi prioritetami in izvedbenimi načrti je povzročilo slabšanje konkurenčnega položaja slovenskih podjetij na svetovnih trgih. Hitro staranje prebivalstva, zeleni prehod in nove tehnologije, ki zahtevajo velika zasebna in javnofinančna vlaganja, so težavo neambicioznih razvojnih politik v preteklosti tako zaostrile, da se Sloveniji brez resnih reform v prihodnjih desetletjih obeta resna ekonomska stagnacija in sprejemanje (nepriljubljenih) kompromisov z vidika ohranjanja današnje ravni socialne države (Mramor in Sambt, 2019). Leta 2020 je skupina raziskovalcev pripravila nabor ukrepov za zmanjšanje zaostanka produktivnosti dela za referenčnima državama Avstrijo in Nemčijo, s ciljem razpoloviti zaostanek do leta 2030. Raziskovalci so zaznali 15 področij, kjer Slovenija pomembneje zaostaja za Avstrijo in Nemčijo, ter pripravili konkretne ukrepe za zmanjševanje omenjenega zaostanka. Ugotovljeno je bilo, da je v letu 2021 prišlo do napredka na področju načrtovanih vlaganj v kritično javno infrastrukturo, največji izziv pa še vedno predstavljajo mehki dejavniki produktivnosti, ki zahtevajo ukrepe na področju debirokratizacije, upravljanja javnih zavodov, pa tudi na ravni izobraževanja in sodelovanja med raziskovalno in razvojno sfero (Mramor in drugi, 2022), produktivnost pa se še dodano poslabšuje zaradi relativno nizkega vlaganja v neotipljiv kapital. Skladno s prikazanimi izhodišči in opredelitvijo problema je namen ciljnega raziskovalnega projekta izvedba primerjalne študije med Slovenijo in referenčnima državama Avstrijo in Nemčiji na področju razvojnih in inovativnih politik ter ukrepov za krepitev gospodarstva. S pomočjo pregleda literature in izvedene empirične študije (poglobljena primerjalna analiza institucionalnega sistema Avstrije in Nemčije, tudi s poudarkom na pravnem sistemu; primerjalna kvantitativna analiza gibanja produktivnosti dela po posameznih panogah v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji na podlagi EU KLEMS podatkovne serije in AJPES podatkov; kvalitativna analiza primanjkljajev po identificiranih dejavnikih produktivnosti; kvalitativna analiza izvedenih ukrepov in usmeritev v obdobju med leti 2020 in 2023 na podlagi pregleda pravnih aktov in poglobljenih intervjujev z nosilci razvojnih politik) bomo pripravili prenovo razvojnih politik in ustrezne izvedbene ukrepe. Na podlagi izvedene mikroekonometrične študije bomo pripravili metodološki okvir za izvedbo kvalitativne raziskave, pri kateri bomo na vzorcu podjetij s poglobljenimi intervjuji dobili vpogled tako v učinke prelivanja neotipljivega kapitala vzdolž verig vrednosti kot tudi stanje na področju vseživljenjskega učenja. Razvili bomo metodološki okvir vrednotenja ukrepov razvojne politike in pripravili nabor merljivih kazalnikov za spremljanje uspešnosti. Pripravili bomo pregled uresničevanja usmeritev in ukrepov, ki jih je predlagal Akcijski načrt za večjo blaginjo (2022) in Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti (2020), ter poročilo o identificiranju primanjkljajev po posameznih področjih, ki so ključni za rast produktivnosti. Identificirali bomo ključna področja vlaganja javnih sredstev s stališča največjega vpliva na dvig dodane vrednosti v gospodarstvu ter komunicirali izsledke analize z različnimi deležniki, saj je za učinkovito implementacijo razvojnih politik treba doseči družbeni konsenz.
Sestava projektne skupine
/
Faze projekta in njihova realizacija
Sveženj 1 Okt. 2023 - Sep. 2024
Vodenje in koordinacija projekta.
Sveženj 2 Okt. 2023 - Mar. 2024
pregled in analiza obstoječih teoretičnih in empiričnih študij na temo vpliva državnih politik na produktivnost podjetij, pregled institucionalnega okvirja v EU in Sloveniji.
Sveženj 3 Okt. 2023 - Mar. 2024
primerjalna študija institucionalnega sistema med Avstrijo, Nemčijo in Slovenijo, s poudarkom na pravnem sistemu.
Sveženj 4 Okt. 2024 - Mar. 2024
priprava podatkov in izvedba kvantitativne empirične raziskave o gibanju produktivnosti.
Sveženj 5 Feb. 2024 - Avg 2024
Izvedba kvalitativne raziskave med nosilci razvojnih politik in analize primanjkljajev po posameznih področjih, ki so ključni za rast produktivnosti.
Sveženj 6 Apr. 2024 - Avg. 2024
priprava predloga prenove razvojnih politik in izvedbenih ukrepov.
Sveženj 7. Jun. 2024 - Avg. 2024
Določitev merljivih kazalnikov za kasnejšo evalvacijo uspešnosti politik in ukrepov v praksi, priprava povzetkov in oblikovanje priporočil.
Sveženj 8. Mar. 2024 - Sep. 2024
Diseminacija projektnih rezultatov.
