EF SEB LU logo

 

Predlog zasnove in uvedbe P-računov v tretjem pokojninskem stebru

znanstvena monografija

publikacija
  • Avtor/ji:
  • Berk Skok Aleš
  •  
  •  
  •  
  •  
Bibliografski podatki
EAN koda: 9789612402471
ISBN koda: 978-961-240-247-1
Fizični opis: 148 str.
Izdajatelj: Ekonomska fakulteta Ljubljana
Tisk: Copis
Datum izdaje: 16.11.2012
Pripeti dokumenti
PDF: Vsebina
O knjigi
Prebivalstvo Slovenije je ob upokojitvi izpostavljeno tveganju izrazitega zmanjšanja dohodkov. Pokojninski sistem namreč praktično izključno temelji na sprotnem prispevnem kritju (Čok et al., 2010), zato bo že srednjeročno (v naslednjih desetih do petnajstih letih) zaradi demografskih trendov zabredel v stanje, v katerem brez dodatnih ukrepov ne bo mogoče izenačiti odhodkovne strani s prihodkovno. Tako se nam kljub razmišljanju o podaljševanju aktivne dobe (ki se v trenutnih diskusijah o zaostrovanju pogojev upokojevanja goreče napada, a je neizogibno) obeta bodisi zadolževanje države bodisi izrazito zmanjšanje prihodnjih pokojnin iz naslova prvega stebra.

Nevzdržnost prvega pokojninskega stebra še dodatno stopnjuje trenutna gospodarska kriza, o čemer zgovorno pričajo finančni podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Država je npr. za obdobje od januarja do vključno julija 2010 iz proračuna zagotavljala 34 % več sredstev kot v istem obdobju leta 2008. Gre za 880 mio EUR proti 655 mio EUR (Mesečni statistični pregled, 2010). Celotni pokojninski izdatki so v navedenem obdobju v letu 2008 znašali 2,53 mrd EUR, v istem obdobju v letu 2010 pa 2,84 mrd EUR, kar pomeni povečanje za 12,2 % (Mesečni statistični pregled, 2010). Z enako problematiko se srečujejo domala vse države EU, njeno resnost pa lahko razberemo iz zelene knjige o primernih, vzdržnih in varnih pokojninah oziroma pokojninskih sistemih, ki jo je v juliju letošnjega leta objavila Evropska komisija (Green paper, 2010).

Dodaten pritisk na sistem sprotnega prispevnega kritja bo povzročala tudi nekonkurenčnost Slovenije, kjer bomo priča nadaljnjim pritiskom po predčasnem upokojevanju, kar bo učinke pokojninske reforme glede zviševanja starosti ob upokojitvi izpred desetih let precej izničilo. Podatki kažejo, da se je število starostnih upokojencev od julija 2008 do julija 2010 povečalo za 7,6 % (Mesečni statistični pregled, 2010).

Poleg obsežne reforme drugega stebra dodatnega pokojninskega sistema, ki je trenutno v diskreciji delodajalcev, je v Sloveniji nujno razmišljati o mehanizmih za spodbujanje namenskega pokojninskega varčevanja v tretjem stebru, da bodo lahko odgovorni posamezniki sami in s pomočjo državne stimulacije pripomogli k višji finančni preskrbljenosti na stara leta. To je ključnega pomena še zlasti za srednji in celo nižji družbeni sloj.



Na vrh strani