Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Raziskovalni projekt
Članica UL
Ekonomska fakulteta
Šifra
J5-8231
Naziv projekta
Vlog koncentriranega lastništva v sodobnem gospodarstvu
Obdobje
1.5.2017 – 30.4.2020
Letni obseg
1,82 FTE
Vodja
Veda
Družboslovne vede/Ekonomija
Sodelujoče RO
Vsebinski opis in faze projekta
Izraz makrobonitetna regulacija označuje pristop k finančni regulaciji, katerega cilj je zmanjševanje tveganja finančnega sistema kot celote. Sodobna kriza (2008) je povečala razumevanje med političnimi odločevalci ter ekonomskimi raziskovalci, da je potrebno spremeniti regulativni okvir v smer makrobonitetne perspektive. Tako je ključno vprašanje postalo, kakšne instrumente makrobonitetne politike uporabiti, da bo okrevanje po največji finančni krizi po veliki depresiji robustno. Raziskovalni projekt obravnava tri področja, ki so ključna za doseganje makroekonomske stabilnosti (ne samo v Sloveniji), in katerih urejanje sodi v okvir makrobonitetne regulacije (Stiglitz, Greenwald, 2014). Ta področja so: 1) blockholding kot prevladujoča lastninska oblika podjetij; 2) zmanjševanje bančnega kreditiranja novih investicij podjetij; 3) državne subvencije.
Področje vloge koncentriranega lastništva v sodobnem gospodarstvu je v zadnjih dveh desetletjih postalo pomemben predmet preučevanja v ekonomski znanosti (Holderness, 2003). Kljub temu, trenutno stanje literature o vplivu velikih lastnikov in multiplega nadzora na učinkovitost podjetij ne ustreza naraščajočemu zanimanju in potrebi po znanju s tega področja. Tako bo projekt na tem področju zasledoval tri ključne cilje: 1) izdelava teoretskega modela učinkovite minimalne kontrolne koalicije; 2) analiza razlik v skupni faktorski produktivnosti med skupinami podjetij z različnimi tipi minimalnih kontrolnih koalicij in v primerjavi s kontrolno skupino podjetij z razpršenim lastništvom v obdobju 2006-2016; 3) analiza zadolževanja in razdolževanja skupin podjetij z različnimi tipi minimalnih kontrolnih koalicij v obdobju 2006-2016. Področje zmanjševanja kreditiranja novih investicij ima pomemben vpliv na makroekonomske razmere v rastočih gospodarstvih, saj investicije predstavljajo najbolj nestabilen del v strukturi bruto domačega proizvoda. Raziskovalni projekt bo pomembno prispeval k obstoječi literaturi z identifikacijo dejavnikov vpliva na ponudbo bančnih posojil podjetjem in gospodinjstvom s poudarkom na rastočih gospodarstvih pred, med in po zadnji finančni krizi. To bo storil z zasledovanjem sledečih ciljev: 1) izdelava teoretskega modela, ki bo osnovan na tradiciji Mundella in Fleminga (Mundell, 1963; Fleming, 1962, Dornbusch, 1976) in bo vključeval banke v vlogi posrednikov; 2) identifikacija vloge prilivov kapitala v obdobju ekonomskega razcveta in izdatnega umika kapitala; 3) identifikacija glavnih dejavnikov vpliva na presežno bančno kreditiranje; 4) identifikacija dejavnikov vpliva na ponudbeni strani, na strani povpraševanja in državi-specifičnih dejavnikov na rast bančnih posojil podjetjem in gospodinjstvom. Razprave na področju državnih subvencij so doživele razmah v zadnjem desetletju predvsem zaradi povečanega zavedanja o podnebnih spremembah (Aghion in drugi, 2011). Prav tako je kriza pokazala, da trgi niso nujno učinkoviti, zato je nastal širši konsenz, da brez močnega državnega posredovanja, ki vključuje tudi finančne injekcije določenim panogam ter posameznim podjetjem, bi mnoga razvita gospodarstva v EU in ZDA lahko propadla (Stiglitz in Greenwald, 2014). Raziskovalni projekt bo imel pomembne prispevke na področjih subvencij na trgu dela, primerjave različnih politik subvencioniranja in vpliva subvencioniranja na prilagajanje v času ekonomskega cikla.
Vsa tri predstavljena področja so med sabo prepletena in predstavljajo pomembne delčke v mozaiku makroekonomske stabilnosti
Ključne besede: koncentrirano lastništvo, sodobna kriza, makroekonomska stabilnost, instrumenti makrobonitetne regulacije, bančno kreditiranje novih investicij podjetij, državne subvencije
