2000x580 15

EF raziskave

Filters.TITLE

Legenda
Ponastavi

Raziskava kritično obravnava terminološke in metodološke dileme v genetsko-jezikoslovnih študijah na primeru Slovenskega lingvističnega atlasa. Pokaže, da lahko neustrezna uporaba terminologije vpliva na znanstvene rezultate ter poziva k razvoju natančnejših pojmov in večji metodološki doslednosti v jezikoslovnih raziskavah.

Leto

2025

Raziskava analizira, kako so poplave avgusta 2023 v Sloveniji vplivale na dojemanje podnebnih tveganj v bančnem sektorju. Na podlagi podatkov o lokaciji podjetij in posojilih kaže, da banke po ekstremnih vremenskih dogodkih zaostrijo pogoje financiranja – izpostavljena podjetja prejmejo manjša posojila in se soočajo z višjimi stroški zadolževanja.

Ostali avtorji

  • Domen Pavlič, Banka Slovenije in Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
  • Matjaž Volk, Banka Slovenije

Leto

2025

Raziskava razvija model za oceno optimalne porazdelitve prevoza zabojnikov med železniškim in cestnim prometom ter analizira učinke vključitve zunanjih okoljskih stroškov. Na primeru severnojadranskih pristanišč pokaže, da bi bilo kombinirano železniško-cestno prevažanje že danes ekonomsko in okoljsko smiselno, vendar ga ovira premalo razvita železniška infrastruktura.

Ostali avtorji

  • Borut Zgonc, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Leto

2025

Delo je postalo prostorsko in časovno razpršeno, zaposlitvene oblike so bolj raznolike, identitete zaposlenih večplastne, tehnologija pa vse bolj posreduje odnose, čemur tradicionalni kadrovski sistemi težko sledijo. Raziskava predstavlja okvir FLUID-HRM, ki ponuja nov pristop k upravljanju ljudi v razpršenih in hibridnih delovnih okoljih ter spodbuja razvoj etičnih, učinkovitih in vključujočih kadrovskih praks za delo prihodnosti.

Gospodarske krize močno vplivajo na naše potrošniške navade – od varčevanja in sprememb v porabi do iskanja etičnih načinov nakupovanja. Raziskava, izvedena na vzorcu 1.544 potrošnikov iz Poljske, Madžarske in Slovenije, razkriva tri tipe potrošnikov v času kriz: odporne kupce z ustaljenimi navadami, prilagodljive iskalce cenovne ugodnosti ter etične uravnoteževalce, ki ohranjajo vrednote tudi v negotovih razmerah.

Ostali avtorji

  • Katarzyna Dziewanowska, University of Warsaw, Faculty of Management
  • Agnieszka Kacprzak, University of Warsaw, Faculty of Management
  • Anita Kéri, University of Szeged, Faculty of Economics and Business Administration

Leto

2025

Kako hitro sodišča razsojajo, ni le pravno vprašanje – temveč tudi gospodarsko. Raziskava, ki zajema 169 držav v obdobju 2004–2019, razkriva, da počasno sodstvo povečuje negotovost, spodbuja oportunistično vedenje in zavira gospodarsko rast. Učinek je še izrazitejši v hitro rastočih gospodarstvih, državah z nižjim človeškim kapitalom ter v sistemih civilnega prava.

Ostali avtorji

  • Simeon Djankov, London School of Economics
  • Alessandro Melcarne, University of Padova
  • Giovanni B. Ramello, University of Torino

Leto

2025

Kako lahko navidezne pravne modernizacije preoblikujejo temelje demokratičnih institucij? Raziskava na primeru Turčije pokaže, da so ustavne spremembe leta 2010 pod krinko modernizacije povzročile dolgoročen in občuten upad sodne neodvisnosti – še pred kasnejšo centralizacijo iz leta 2017. Članek odpira vprašanje, kako populistične reforme tiho spodkopavajo nadzor nad izvršilno oblastjo in kakšne posledice imajo za razvoj institucij.

Ostali avtorji

  • Nuno Garoupa, George Mason University, Antonin Scalia Law School

Leto

2025

Čeprav so bili Slovenci po 1. svetovni vojni številčno majhen narod, so njihove politične elite razvile presenetljivo raznolike strategije. Članek razkriva, kako so se konservativci, liberalci in socialdemokrati prilagajali novim razmeram v prvih letih Kraljevine SHS.

Leto

2025

Članek obravnava vlogo trgovine s storitvami in tujih neposrednih naložb (TNI) na izvoz proizvodnih podjetij, ki sodelujejo v globalnih verigah vrednosti. Rezultati poudarjajo ključno vlogo trgovine s storitvami in TNI pri nadgradnji globalnih verig vrednosti ter kažejo, da lahko politike, ki spodbujajo storitvizacijo in strateške mednarodne naložbe, povečajo konkurenčnost podjetij na svetovnih trgih

Namen naše raziskave je bil bolje razumeti, kako različne razsežnosti identitetnega vodenja – to so voditeljeva prototipičnost (»eden izmed nas«), zastopanje interesov skupine (»dela za nas«), oblikovanje občutka skupnosti (»ustvarja občutek nas«) in ustvarjanje pogojev za delovanje skupine (»poskrbi, da je naša identiteta vidna in živa«) – na različne načine vplivajo na izide članov skupine.

Ostali avtorji

  • Kira Bibic, Goethe University Frankfurt
  • Svenja B. Frenzel, Leibniz Institute for Psychology
  • Rudolf Kerschreiter, Freie Universität Berlin, et al.

Leto

2025

Kako vpliva podoba države izvora na uspeh luksuznih blagovnih znamk na globalnih trgih? Raziskava združuje ugotovitve 79 znanstvenih študij in ponuja prvo celovito sliko o tem, kako znamke izkoriščajo učinek države izvora za oblikovanje zaznave kakovosti, identitete in vrednosti pri potrošnikih. S pomočjo sistematičnega pregleda in bibliometrične analize raziskava razkriva ključne strategije, teoretične vrzeli ter predlaga nove smeri raziskovanja v mednarodnem trženju luksuznih izdelkov.

Ostali avtorji

  • Tathagata Ghosh, Manipal Academy of Higher Education, T A Pai Management Institute
  • Rajeev Kumra, Manipal Academy of Higher Education, T A Pai Management Institute
  • Melanie Pius Dsouza, Manipal Academy of Higher Education, School of Commerce and Economics
  • Maciej Mitrega, VSB - Technical University of Ostrava, Faculty of Economics
  • Vojtech Spačil, VSB - Technical University of Ostrava, Faculty of Economics

Leto

2025

Raziskava ugotavlja, kako avtonomija pri delu vpliva na uspešnost pri opravljanju nalog ter kakšno vlogo imata pri tem inovativnost zaposlenih in obojeročnost timov. Pokazalo se je, da sama svoboda pri delu še ne zagotavlja boljših rezultatov. Ključni premik se zgodi takrat, ko zaposleni avtonomijo pretvorijo v inovativno vedenje – v iskanje priložnosti, oblikovanje novih idej in njihovo udejanjanje. Poudarjena je tudi obojeročnost timov, njihova sposobnost, da hkrati izkoriščajo obstoječe znanje in raziskujejo nove možnosti.

Ostali avtorji

  • Saleh Samimi Dehkordi, University of Trieste, DEAMS ‘Bruno de Finetti’
  • Ivan Radević, University of Montenegro, Faculty of Economics
  • Guido Bortoluzzi, University of Trieste, DEAMS ‘Bruno de Finetti’

Leto

2025

Raziskava preučuje, ali so domače mačke v Sloveniji izpostavljene tveganju sekundarne zastrupitve z rodenticidi ter kateri zunanji dejavniki vplivajo na pogostost in intenzivnost teh zastrupitev.

Ostali avtorji

  • Vesna Cerkvenik-Flajs, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
  • Detlef Schenke, Julius Kühn Institute (JKI), Federal Research Centre for Cultivated Plants, Berlin
  • Anton Perpar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
  • Jens Jacob, Julius Kühn Institute (JKI), Federal Research Centre for Cultivated Plants, Berlin
  • Susanne Schwonbeck, Fraunhofer Institute for Toxicology and Experimental Medicine ITEM, Hannover
  • Sven Kleine Bardenhorst, University of Münster, Institute of Epidemiology and Social Medicine
  • Torsten Hahn, Fraunhofer Institute for Toxicology and Experimental Medicine ITEM, Hannover
  • Marko Cvetko, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
  • Mitja Gombač, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta

Leto

2025

Raziskave proučuje, kako tehnološki stres, ki nastaja zaradi intenzivne uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri delu, vpliva na delovni stres in posledično na izgorelost zaposlenih. Peučuje tako kratkoročne (delovni stres) kot dolgoročne (izgorelost) negativne učinke tehnološkega stresa ter preverja, ali lahko avtonomija pri delu ublaži te negativne posledice

EF avtorji

Ostali avtorji

  • Aldijana Bunjak, University of Stavanger, Business School
  • Sut-I Wong, BI Norwegian Business School

Leto

2025

Raziskava analizira odvisnost uvoznika ter problematizira prevladujočo paradigmo, po kateri odvisnost podjetja v odnosih med izvoznikom in uvoznikom praviloma vodi predvsem v pozitivne izide.

Ostali avtorji

  • Claude Obadia, ESCE International Business School, Paris

Leto

2025

Vrnitev na delo po daljši odsotnosti zaradi bolezni ali drugih razlogov je zapleten proces, ki ga digitalne intervencije lahko olajšajo. Namen raziskave je preučiti, kako lahko pri tem pomagajo aplikacije za pametne telefone, saj obstoječe rešitve pogosto ne pokrivajo vseh potreb, niso dovolj prilagojene posamezniku in se težko vključijo v resnično delovno okolje.

Ostali avtorji

  • Conor Wall, Northumbria University
  • Andrej Kohont, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
  • Alan Godfrey, Northumbria University

Leto

2025

Z uporabo kvazi-eksperimentalnih metod, kot je hibridna empirična analiza s kombinacijo diferenčno-diferenčne analize in sintetične kontrolne metode, smo želeli kvantificirati stroške neintegracije, ki jih Ukrajina nosi v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope, ki so se v obdobju 2004-2013 pridružile EU. Osredotočili smo se zlasti na posledice za vladavino prava, politično stabilnost in nadzor nad korupcijo

Ostali avtorji

  • Chiara Natalie Focacci, University of Oxford, Institute of Population Ageing

Leto

2025

Raziskava ugotavlja, da psihološko lastništvo spodbuja pojav dveh negativnih vedenj pri porabnikih: digitalnega kopičenja in digitalnega piratstva. Obe vedenji prispevata k povečani anksioznosti, pri čemer je vpliv digitalnega kopičenja na anksioznost močnejši kot pri piratstvu. Višja anksioznost posledično zmanjšuje občutek dobrobiti porabnikov, psihološka lastnina pa neposredno prispeva k višji zaznani dobrobiti.

Ostali avtorji

  • Monika Kukar-Kinney, University of Richmond, Robins School of Business

Leto

2025

Raziskava razvija praktično in teoretično uporabno tipologijo dela, podprtega z generativno umetno inteligenco (Gen-AI), ki upošteva različne stopnje rutinskosti nalog in ravni strokovne specializacije ter pokaže, kako lahko zaposleni z razvito individualno obojeročnostjo (sposobnostjo hkratnega izkoriščanja obstoječih znanj in raziskovanja novih možnosti) učinkovito prehajajo med različnimi vrstami dela v času transformacije, ki jo omogoča Gen-AI.

Ostali avtorji

  • Nikolina Dragičević Rogge, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business
  • Saša Batistič,Tilburg University, School of Social & Behavioral Sciences

Leto

2025

Skladnost slučajnih spremenljivk lahko merimo z različnimi merami skladnosti. Mere skladnosti ugotavljajo, kako velike vrednosti ene slučajne spremenljivke sovpadajo z velikimi vrednostmi druge slučajne spremenljivke. Raziskava preučuje, kakšen razpon vrednosti lahko zavzame Ginijev gama ob privzeti vrednosti dveh drugih mer skladnosti (Blomqvistov beta in Spearmanovo pravilo).