Avtorja:

• Barbara Kurbus, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Vasja Rant, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

ESG | korelacija | razpršenost | neskladnost | pravni izvor

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je analizirati, ali pravni izvor države vpliva na nekonsistentnost oziroma neskladja med ocenami ESG (okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi kazalniki). Osrednje raziskovalno vprašanje je, ali pravne tradicije (na primer anglosaksonska v primerjavi s kontinentalno pravno tradicijo) vplivajo na korelacijo in razpršenost ESG ocen med različnimi ponudniki teh ocen.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Raziskava opredeljuje dve glavni dimenziji neskladja med ESG ocenami: neskladje v korelaciji (angl. correlation disagreement) in neskladje v razpršenosti (angl. dispersion disagreement). Rezultati kažejo, da imajo podjetja iz držav s kontinentalno pravno tradicijo (civil law) višjo korelacijo in hkrati večjo razpršenost ESG ocen v primerjavi s podjetji iz držav z anglosaksonsko pravno tradicijo (common law).

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Presenetilo nas je predvsem dejstvo, da lahko hkrati obstajata tako višja korelacija kot tudi večja razpršenost (disperzija) ESG ocen, kar je razvidno pri podjetjih iz držav s kontinentalno pravno tradicijo. Na prvi pogled bi pričakovali, da visoka korelacija med ocenami pomeni tudi nizko razpršenost, vendar rezultati kažejo, da to ne drži nujno. Na drugi strani pa podjetja iz držav z anglosaksonsko pravno tradicijo izkazujejo nižjo korelacijo in hkrati manjšo razpršenost ocen. To nas vodi do vprašanja, kako različni pravni sistemi in tradicije vplivajo na oblikovanje, interpretacijo in poročanje ESG kazalnikov.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve so koristne za vlagatelje, regulatorje in oblikovalce politik. Vlagatelji lahko bolje razumejo vzroke za neskladja v ESG ocenah med različnimi pravnimi sistemi ter prilagodijo svoje naložbene strategije, ob upoštevanju obeh dimenzij neskladja v ESG ocenah. Na ta način lahko zmanjšajo tveganje, povezano z nepričakovanimi razlikami v ocenah, in sprejemajo bolj informirane naložbene odločitve. Regulatorji in oblikovalci politik pa lahko pri standardizaciji ESG meril upoštevajo vpliv pravnih tradicij, kar bi pripomoglo k večji usklajenosti in doslednosti pri poročanju ter izboljšalo primerljivost ESG ocen med različnimi državami in regijami.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

ESG ocene kot merilo trajnostne uspešnosti podjetij trenutno močno variirajo med posameznimi ponudniki. Njihova kredibilnost in zanesljivost sta ključnega pomena za sprejemanje utemeljenih in učinkovitih trajnostno usmerjenih odločitev. Naša raziskava poudarja pomen pravnih sistemov pri razumevanju teh razlik ter spodbuja razvoj bolj usklajenega, preglednega in globalno primerljivega sistema ocenjevanja trajnostne uspešnosti, kar dolgoročno prispeva k učinkovitejšemu doseganju okoljskih in družbenih ciljev.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 10 – zmanjšanje neenakosti
• SDG 13 – podnebni ukrepi
• SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije

Prispevek je objavljen v:
Research in international business and finance (ScienceDirect)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

A legal origins perspective on ESG rating disagreement