Raziskovalne nagrade

Prof. dr. Aljoša Valentinčič je prejel Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2025 za tri članke, ki obravnavajo povezavo med okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi (ESG) vidiki ter finančno uspešnostjo podjetij, vendar vsak s svojega zornega kota. V članku Ichev in Valentinčič (2025) se osredotočamo na t. i. družbeno odgovorno investiranje s ciljem, da bi se izboljšalo delovanje celotne družbe. Ugotavljamo, da državne nepovratne spodbude v Sloveniji povečujejo število zaposlenih, denarne tokove, investicije in izvoz zasebnih podjetij, čeprav kratkoročno lahko znižajo produktivnost. Jucá idr. (2024) preučujejo, kako potencialno problematični vidiki poslovanja podjetij, povezani s konceptom ESG – npr. okoljske nesreče ali nepravilnosti v upravljanju –, zmanjšujejo donosnost podjetij, zlasti v panogah z velikim vplivom na okolje in v razvitih državah. V Ferjančič idr. (2024) pa analiziramo trajnostna poročila podjetij v indeksu FTSE 350 z naprednimi metodami obdelave besedil. Pokažemo, kako pravni okvir in prakse razkrivanja vplivajo na ESG ocene. Na primer, podrobno poročanje o podnebnih tveganjih in odnosih z deležniki ocene izboljša, obširno razkrivanje plač vodilnih pa deluje negativno na ESG ocene. Skupna točka vseh treh raziskav je, da imajo ESG odločitve in načini njihove predstavitve oprijemljive posledice za ugled in finančne rezultate podjetij. Regulacija in preglednost sta ključna dejavnika: podjetja imajo koristi, kadar je njihovo delovanje na področju ESG verodostojno, konsistentno in merljivo, izgubljajo pa, kadar pride do potencialno problematičnih vidikov poslovanja ali površnega poročanja. Ugotovitve skupine člankov potrjujejo, da finančna uspešnost podjetij dolgoročno ni ločljiva od družbene, okoljske in upravljavske (ESG) odgovornosti, ne glede na trg, obliko lastništva. Dodatno je pomembno, da so uporabljene različne raziskovalne metode, ki vodijo do enakega temeljnega sklepa.

Navedba člankov
Ichev, R., Valentinčič, A. (2025). The effect of impact investing on performance of private firms. Research in international business and finance, 73(part A), 102586. https://doi.org/10.1016/j.ribaf.2024.102586

Ferjančič, U., Ichev, R., Lončarski, I., Montariol, S., Pelicon, A., Pollak, S., Sitar Šuštar, K., Toman, A., Valentinčič, A., & Žnidaršič, M. (2024). Textual analysis of corporate sustainability reporting and corporate ESG scores. International review of financial analysis, 96(B), 103669. https://doi.org/10.1016/j.irfa.2024.103669

Nascimento Jucá, M., Domadenik Muren, P., Valentinčič, A., & Ichev, R. (2024). The impact of ESG controversies on the financial performance of firms: an analysis of industry and country clusters. Borsa Istanbul review, 24(6), 1305–1315. https://doi.org/10.1016/j.bir.2024.08.001

Prof. dr. Miroslav Verbič je prejel nagrado za članek z naslovom Unravelling the credit market shocks and investment dynamics: a theoretical and empirical perspective (soavotica dr. Darja Zabavnik) v reviji International review of financial analysis. Članek proučuje, kako različni šoki na kreditnem trgu vplivajo na investicije podjetij v Sloveniji, zlasti v času finančne krize in v drugih obdobjih povečane negotovosti. Postavi globlji okvir od klasične delitve na ponudbo in povpraševanje po posojilih, saj loči šoke kreditnega tveganja in sprememb v funkciji dobička bank na strani ponudbe ter šoke investicijskega povpraševanja in povpraševanja po likvidnosti na strani podjetij. Ta teoretični model je nato empirično preverjen s strukturnim Bayesianskim VAR modelom z omejitvami predznaka na četrtletnih podatkih za Slovenijo za obdobje 1999–2023. Ugotovljeno je bilo, da so v času kriz kreditni šoki res omejevali investicije, vendar banke prilagajajo obseg kreditiranja predvsem povečani zaznani tveganosti, ne pa toliko spreminjanju svojih ciljev dobička, medtem ko pomemben del padca investicij izhaja tudi iz tega, da podjetja v negotovih časih raje kopičijo likvidnost, kot pa investirajo.

Izr. prof. dr. Darja Aleksić in prof. dr. Matej Černe sta prejela nagrado za članek Understanding meaningful work in the context of technostress, COVID-19, frustration, and corporate social responsibility (soavtor: dr. Sašo Batistič) v reviji Human relations. Članek preučuje, kako digitalizacija, tehnološka invazija in negotovosti pandemije COVID-19 vplivajo na frustracije zaposlenih ter njihovo doživljanje dela kot smiselnega, pri čemer temelji na longitudinalni raziskavi štirih valov z 198 zaposlenimi v prvem valu pandemije v Sloveniji; rezultati razkrivajo, da tehnološka invazija sama sicer ne zmanjšuje smiselnosti dela, vendar prek večje frustracije lahko vodi v negativne učinke, ki pa se bistveno omilijo, kadar zaposleni zaznavajo visoko družbeno odgovornost podjetja, saj ta deluje kot zaščitni dejavnik in pomemben vir smisla v zahtevnem delovnem okolju. Članek je bil v letu 2023 tudi med najbolj branimi prispevki v reviji, kar potrjuje njegovo relevantnost in odmevnost.

Doc. dr. Riste Ichev, prof. dr. Igor Lončarski, asist. Katarina Sitar Šuštar, mag. posl. ved, assist. dr. Aleš Toman, prof. dr. Aljoša Valentinčič so prejeli nagrado za članek Textual analysis of corporate sustainability reporting and corporate ESG scores v reviji International Review of Financial Analysis (soavtorji: dr. Uršoa Ferjančič, dr. Syriell Montariol, Andraž Pelicon, doc. dr. Senja Pollak in doc. dr. Martin Žnidaršič). V raziskavi na temo trajnostnega poročanja so raziskovalci UL EF in Inštituta Jožef Stefan analizirali letna poročila 350 največjih britanskih podjetij (FTSE 350) med letoma 2012 in 2021. Z napredno metodo tematskega modeliranja (BERTopic) so najprej ugotavljali, katere trajnostne teme se pojavljajo v poslovnih poročilih, nadalje pa tudi, kako so te teme medsebojno povezane, kako se spreminjajo skozi čas in kako so povezane z ESG ocenami družb. Ugotovili so, da družbe o določenih trajnostnih temah, kot je raznolikost v organih upravljanja, poročajo predvsem zaradi zakonskih zahtev, pri čemer se vsebinska razvrstitev tem pogosto razlikuje od tistih, ki so predvidene v SASB standardih, ki so bili uporabljenih kot okvir poročanja, ter je bližje evropskim standardom trajnostnega poročanja (ESRS). Analiza je pokazala, da obstaja povezava med obsegom trajnostnih vsebin v poročilih in ESG ocenami podjetij. Teme, kot so podnebna politika, vključevanje zaposlenih in digitalne storitve, so povezane z višjimi ESG ocenami, medtem ko teme, kot je nagrajevanje poslovodstva, pogosto znižujejo oceno. Povezave med temami in ocenami se razlikujejo med panogami, kar kaže na potrebo po sektorsko prilagojenih standardih trajnostnega poročanja. Rezultati poudarjajo pomen zakonodaje pri spodbujanju razkritij, pomembni pa so tudi za pripravljavce, saj se morajo ti zavedati, da se pomen razkrivanja posameznih trajnostnih tem v času spreminja in da se morajo spremenjenim okoliščinam pri poročanju nenehno prilagajati.

Prof. dr. Miroslav Verbič, profesor za področji ekonometrije ter denarja in financ na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter znanstveni svetnik na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, je prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik.
Prof. dr. Miroslav Verbič je priznanje prejel za vrhunske znanstvene prispevke, ki osvetljujejo vpliv finančnih kriz, investicijskih odločitev in ekonomskih politik na stabilnost gospodarstev. V ospredju njegovega raziskovalnega dela je razumevanje mehanizmov, s katerimi finančna negotovost vpliva na podjetja in celotno ekonomijo. S svojimi inovativnimi metodološkimi pristopi in empiričnimi analizami ustvarja pomembno znanstveno podlago za bolj učinkovito in odpornejše upravljanje gospodarstev – tako v Sloveniji kot širše. Njegovi dosežki so dragocen prispevek k razvoju ekonomske znanosti, hkrati pa imajo izrazit pomen tudi za oblikovalce javnih politik. V zadnjih letih je bil prof. dr. Miroslav Verbič večkrat nagrajen za odličnost v znanosti, njegove raziskave pa so prepoznavne tudi v širši javnosti.

Prof. dr. Robert Kaše je nagrado prejel za članek z naslovom Do employees find inclusive talent management fairer? It depends. Contrasting self-interest and principle, ki je bil objavljen v reviji Human Resource Management Journal. Raziskava se osredotoča na dojemanje vključujočega managementa talentov in ugotavlja, da zaposleni dojemajo pravičnost takšnih praks glede na osebne koristi in načela. Članek podjetjem ponuja vpogled, kako oblikovati bolj učinkovite in pravične strategije managementa talentov.

Članek si lahko ogledate tu: https://doi.org/10.1111/1748-8583.12501

Prof. dr. Igor Lončarski je nagrado prejel za članek z naslovom Sustainability and Sovereign Credit Risk, ki je bil objavljen v reviji International Review of Financial Analysis. V članku raziskuje povezavo med trajnostnimi dejavniki, kot so okoljske, družbene in upravljavske prakse (ESG) na ravni podjetij, ter različnimi merami deželnega tveganja. Analiza kaže, da so bolj izrazite trajnostne prakse negativno povezane z deželnim tveganjem - bolj trajnostno usmerjene države imajo nižje pribitke za kreditno tveganje. Čeprav to nakazuje na potencialne dolgoročne koristi trajnostnih politik za nacionalna gospodarstva in vlagatelje, pa avtorji neposredno ne morejo potrditi kavzalnosti med trajnostno usmerjenostjo držav in deželnim tveganjem, saj obstaja pomemben vpliv razvitosti in premožnosti držav na trajnostne prakse.

Prof. dr. Miroslav Verbič je prejel Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2024 za prispevke s skupnim naslovom Od krize do blaginje: kako usklajene ekonomske politike oblikujejo našo prihodnost. Prispevki kažejo, kako lahko težave podjetij pri pridobivanju financiranja v razmerah finančne negotovosti povečajo intenzivnost upada gospodarske aktivnosti. Razkrivajo, da banke postanejo previdnejše ne le zaradi skrbi za dobiček, temveč predvsem zaradi povečanih finančnih tveganj. To spoznanje je posebno pomembno glede na nedavne globalne finančne pritiske in potrebo po odpornih bančnih praksah. Prispevki tudi analizirajo, kako ukrepi centralnih bank ter odločitve vlad o porabi in obdavčitvi vplivajo na gospodarsko rast in inflacijo. Čeprav zviševanje obrestnih mer lahko pomaga nadzorovati inflacijo, pa lahko hkrati upočasni gospodarsko rast. Po drugi strani pa lahko ustrezne fiskalne politike zagotovijo takojšnjo podporo gospodarstvu, kar poudarja pomen dobro usklajenih ukrepov ekonomskih politik.

Prof. dr. Matej Černe je nagrado prejel za članek z naslovom Job demands and burnout: the multilevel boundary conditions of collective trust and competitive pressure, objavljen v reviji Human Relations. Članek analizira povezavo med delovnimi zahtevami in izgorelostjo ter proučuje, kako kolektivno zaupanje v timu zmanjšuje učinek izgorelosti, medtem ko konkurenčni pritiski povečujejo psihološko obremenitev zaposlenih. Raziskava ponuja praktične smernice za oblikovanje delovnega okolja, ki spodbuja psihološko dobrobit zaposlenih.