EF raziskave

Filters.TITLE

Legenda
Ponastavi

Raziskava 2.267 zaposlenih v 80 nemških podjetjih preučuje povezavo med tehnološko pripravljenostjo in čustveno izčrpanostjo. Ugotavlja, da tehnološka pripravljenost ni vedno koristna: brez ustreznih formalnih pravil in podpore vodstva je povezana z večjo izčrpanostjo. Rezultati poudarjajo pomen organizacijskega okolja za dobrobit zaposlenih.

Ostali avtorji

  • Aldijana Bunjak, University of Stavanger, Business School
  • Frederik Hesse, University of St. Gallen, Institute for Leadership and Human Resource Management
  • Heike Bruch, University of St. Gallen, Institute for Leadership and Human Resource Management

Leto

2026

Eksperiment s 331 študenti MBA iz Slovenije, Avstrije in Kosova preučuje, kako avtonomija pri delu in transformacijsko vodenje vplivata na raziskovanje novih pristopov in izkoriščanje obstoječega znanja. Visoka avtonomija in transformacijsko vodenje spodbujata raziskovanje, njuna kombinacija pa je ključna za doseganje ambideksternosti.

Ostali avtorji

  • Sabine Bergner, University of Graz, Institute of Psychology
  • Ajtene Avdullahi, University Isa Boletini of Mitrovica, Faculty of Economics

Leto

2026

Članek preučuje slovenske politične odzive na kraljevo diktaturo Aleksandra Karađorđevića (1929–1934). Primerja katoliški avtonomizem, liberalni jugoslovanski unitarizem in komunistično federalno samoodločbo ter pokaže, kako je slovenski primer razkrival krhkost centralizirane gradnje države in krizo legitimnosti medvojne Jugoslavije.

Leto

2026

Na podlagi 19 intervjujev z evropskimi strokovnjaki raziskava preučuje, zakaj kupci kljub sumu zavajajočih ESG trditev nadaljujejo sodelovanje z dobavitelji. Toleranco do zelenega zavajanja krepijo poslovne vezi in stroški zamenjave, zmanjšujeta pa jo zaznana namernost zavajanja in tveganje izpostavljenosti.

Ostali avtorji

  • Ragnhild Silkoset, BI Norwegian Business School

Leto

2026

Raziskava ocenjuje razvojne posledice zloma jemenske države po letu 2011. V primerjavi s hipotetičnim scenarijem brez zloma sta se realni BDP in BDP na prebivalca zmanjšala za 56 % oziroma 48 %, poslabšali pa so se tudi zdravje, človekov razvoj in institucionalna zmogljivost. Okrevanje zato zahteva obnovo države, ne le gospodarstva.

Raziskava uvaja pojem bivariatne naključne diskretne kopule na enakomerni mreži in preučuje njene stohastične lastnosti. Avtorji določijo porazdelitev vrednosti kopule v posamezni točki ter izračunajo njeno pričakovano vrednost in varianco. Obravnavajo tudi bilinearno razširitev na naključno polje na celotnem enotskem kvadratu.

Ostali avtorji

  • Nik Stopar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Leto

2026

Raziskava preučuje, kako umetna inteligenca spreminja zasnovo dela, dobrobit in uspešnost zaposlenih. Predstavlja okvir virov pripravljenosti na UI, kot sta samozaupanje pri uporabi UI in podpora sodelavcev, ter poudarja, da so učinki UI odvisni od načina uvajanja, vrste uporabe in pripravljenosti zaposlenih.

Ostali avtorji

  • Tom L. Junker, Tilburg University, Tilburg School of Social and Behavioral Sciences
  • Yuri S. Scharp, Tilburg University, Tilburg School of Social and Behavioral Sciences

Leto

2026

Raziskava obravnava družino večdimenzionalnih kopul, katerih vsi nižjedimenzionalni robovi so produktne kopule, ter ugotavlja, kako daleč so lahko od večdimenzionalne produktne kopule. Z dokončnimi rezultati za uniformno metriko in močnejšo metriko, ki temelji na pogojevanju, pokaže, da je ta družina presenetljivo obsežna.

Ostali avtorji

  • Nik Stopar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
  • Wolfgang Trutschnig, University of Salzburg

Leto

2026

Pregled 16 empiričnih raziskav preučuje povezave med vitkim upravljanjem s poudarkom na družbenih vidikih in družbeno trajnostnostjo. Razvija tipologijo šestih dimenzij in štiri poti njunega medsebojnega vplivanja. Ugotovitve kažejo, da vitki pristopi ne prinašajo samodejno koristi za družbeno trajnostnost, zato je treba družbene cilje vključevati načrtno.

Raziskava med računovodskimi, revizijskimi in finančnimi strokovnjaki preučuje povezave med telesno dejavnostjo, uspevanjem pri delu in delovno uspešnostjo. Intenzivna vadba je bolj povezana z vitalnostjo, lahka dejavnost pa z učenjem. Uspevanje pri delu se kaže kot pomembna psihološka pot do boljše delovne uspešnosti.

Raziskava preučuje, kako vsakodnevni kognitivni in čustveni konflikti vplivajo na evdajmonsko dobrobit podjetnikov. Čustveni konflikti jo zmanjšujejo posredno prek osamljenosti, medtem ko pri kognitivnih konfliktih učinka niso zaznali. Intenzivna uporaba pametnega telefona dodatno okrepi negativni vpliv osamljenosti na dobrobit.

Ostali avtorji

  • Teodora Šutaković, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, doktorandka

Leto

2026

Raziskava 138 čeških podjetij kaže, da strateško poslovodno računovodstvo izboljšuje organizacijsko uspešnost kot pomemben posrednik med strateškimi usmeritvami in uspešnostjo. Ključno vlogo imata zanašanje managerjev na informacije strateškega poslovodnega računovodstva ter vključevanje računovodij v strateške procese.

Ostali avtorji

  • Petr Petera, Prague University of Economics and Business, Faculty of Finance and Accounting
  • Jaroslav Wagner, Prague University of Economics and Business, Faculty of Finance and Accounting 

Leto

2026

Sistematični pregled 95 raziskav razkriva, kako različne vrste sistemov managementskega kontroliranja prispevajo k neželenim učinkom, kot so manipuliranje s podatki, neetično vedenje, izguba motivacije in navidezna skladnost. Raziskava ponuja celovit okvir za razumevanje vzrokov teh pojavov in njihovega preprečevanja.

Leto

2026

Bibliometrični pregled raziskav o telesni dejavnosti zaposlenih in delovni uspešnosti razkriva razvoj področja od zgodnjih raziskav zdravja in produktivnosti do sodobnih tem, kot so dobrobit zaposlenih, kognitivno delovanje in delovna uspešnost. Raziskava ponuja celovit okvir za prihodnje raziskovanje povezav med gibanjem, počutjem in uspešnostjo pri delu.

Raziskava distribuiranih ekip ugotavlja, da odnos med avtonomijo zaposlenih ter učinkovitostjo vodij in koordinacijo ekip ni linearen. Najboljše rezultate prinaša optimalna raven avtonomije, pri čemer pomembno vlogo igrata jasnost vodstvene vloge in kakovost vsakodnevne komunikacije v ekipi.

Ostali avtorji

  • Mengyun Zhang, Rennes School of Business
  • Saleh Samimi Dehkordi, University of Trieste, DEAMS ‘Bruno de Finetti’
  • Laurent Scaringella, Rennes School of Business
  • Morgane Scaringella, Excelia Business School, CERIIM

Leto

2026

Raziskava 7.420 malih zasebnih podjetij (2006–2022) kaže, da je prostovoljna revizija povezana z višjimi, ne nižjimi obrestnimi merami za dolg. Revizija sicer olajša dostop do financiranja bolj tveganim podjetjem, vendar posojilodajalci to dodatno tveganje ovrednotijo z višjo ceno dolga.

Ostali avtorji

  • Jernej Koren, Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. 
  • Urska Kosi, Paderborn University, Faculty of Business Administration and Economics

Leto

2026

Raziskava med zaposlenimi v družbeno odgovornih organizacijah (N=385) kaže, da zaznave družbene odgovornosti podjetja posredno povečujejo zadovoljstvo pri delu in organizacijsko pripadnost prek organizacijske identifikacije ter občutka pravičnosti. Učinki so še močnejši, kadar zaposleni zaznavajo pošteno porazdelitev nagrad.

Ostali avtorji

  • Mengyun Zhang, Rennes School of Business
  • Saleh Samimi Dehkordi, University of Trieste, DEAMS ‘Bruno de Finetti’
  • Laurent Scaringella, Rennes School of Business
  • Morgane Scaringella, Excelia Business School, CERIIM

Leto

2026

Raziskava slovenskih podjetij (2006–2016) preučuje vpliv vertikalnih in horizontalnih plačnih razlik na produktivnost. Rezultati kažejo, da zmerna horizontalna plačna diferenciacija med strokovnjaki povečuje produktivnost prek motivacijskih učinkov in privabljanja kakovostnih kadrov, posebej v okoljih z nizko neenakostjo.

Raziskava preučuje, kaj spodbuja socialna podjetja k formalnemu merjenju družbenega učinka. Ključni dejavniki so vpliv vlagateljev, nepovratna sredstva, strateško upravljanje in usmerjenost v učenje, medtem ko zadolževanje in finančne ovire zmanjšujejo verjetnost merjenja. To je pogostejše tudi v zgodnejših fazah razvoja podjetja.

Raziskava 9.410 logističnih podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem (2007–2022) analizira dejavnike dobičkonosnosti z uporabo dinamičnega panelnega modela. Rezultati kažejo, da pretekla dobičkonosnost in obračanje sredstev pomembno povečujeta uspešnost podjetij ter potrjujeta dinamično naravo logističnega trga.

Ostali avtorji

  • Petra Adelajda Zaninović, University of Rijeka, Faculty of Economics and Business
  • Ljerka Cerović, University of Rijeka, Faculty of Economics and Business

Leto

2026

EF-raziskave, ISSN: C509-1896, Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Knjižnica CEK, 2023-, Urednica: Jana Logar