2000x580 15

EF raziskave

Filters.TITLE

Legenda
Ponastavi

Raziskava preučuje, kako osebni in institucionalni dejavniki vplivajo na zelene podjetniške namere študentov v šestih evropskih državah. Ugotovitve pokažejo, da ključno vlogo igra želja po odkrivanju, ki posreduje vpliv podjetniškega izobraževanja, kulture ter kognitivnih dejavnikov. Prispevek poudarja pomen izobraževalnih okolij, ki spodbujajo raziskovanje in razvoj zelenega podjetništva.

Ostali avtorji

  • Emil Knezović, International University of Sarajevo
  • Azra Bičo, International University of Sarajevo
  • Janez Gorenc, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, doktorant
  • Daniel Pavlov, University of Ruse “Angel Kanchev”
  • Svilena Ruskova, University of Ruse “Angel Kanchev”
  • Dariusz Tłoczyński, University of Gdansk
  • Joanna Czerepko, University of Gdansk
  • Valentin Toader, Babeş-Bolyai University
  • Monica Maria Coroş, Babeş-Bolyai University
  • Alexandros Kakouris, University of Peloponnese and Hellenic Open University
  • Sotiris Apostolopoulos,Neapolis University Pafos

Leto

2026

Raziskava ponuja celovit bibliometrični pregled razvoja teorije delovnih zahtev in virov (JD-R). Ugotovitve kažejo, da se je JD-R iz modela delovnega stresa razvil v osrednji okvir za razumevanje zavzetosti, zdravja in uspešnosti. Prispevek opozarja na potrebo po rabi teorije za trajnostno oblikovanje dela, ne le kratkoročno povečevanje učinkovitosti.

Raziskava na podlagi modela delovnih zahtev in virov (JD-R) ter metode vzorčenja izkušenj razkriva, kako podjetniki vsakodnevno usklajujejo motivacijske, energijske in obnovitvene procese. Ugotovitve kažejo, da čustveni konflikti in stres slabšajo počutje, medtem ko podjetniška samoučinkovitost in spanje delujeta zaščitno ter podpirata zdravje in delovno uspešnost.

Ostali avtorji

  • Melissa S. Cardon, University of Tennessee and University of Queensland

Leto

2025

Raziskava preučuje, kako telesna vadba in podjetniška vztrajnost delujeta kot ključna osebna vira za dobro počutje podjetnikov in dolgoročno uspešnost podjetij. Ugotovitve kažejo, da zmerna do intenzivna vadba krepi vztrajnost in s tem dobro počutje, pri zelo visokih ravneh pa se pozitivni učinki zmanjšujejo. Dobro počutje podjetnikov se dolgoročno odraža tudi v boljši poslovni uspešnosti

Raziskava preučuje, kako generacija Z dojema programe zvestobe v segmentu visoke mode. Ugotovitve kažejo, da Gen Z programe zvestobe ocenjuje predvsem utilitarno – ceni enostavnost, preglednost in takojšnje koristi, medtem ko so ekskluzivnost in doživljajske nagrade drugotnega pomena. Zvestoba je večinoma pragmatična, kar zahteva prilagoditev programov digitalnim navadam in pričakovanjem mlajših potrošnikov.

Ostali avtorji

  • Lori Šušulić, neodvisna raziskovalka

Leto

2025

Raziskava razkriva, kako se pri elitnih šahistih prepletata stres in angažiranost ter kako ključno vlogo pri tem odigra kakovost spanja. Stres sam po sebi še ne zmanjša kognitivne prilagodljivosti – odločilno je, ali se angažiranost ob dobrem spancu prevede v prilagodljivo odločanje. Ugotovitve poudarjajo pomen regeneracije v zahtevnih kognitivnih okoljih.

Ostali avtorji

  • Maj Zirkelbach, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
  • Jana Krivec, Fakulteta za uporabne družbene študije

Leto

2025

Raziskava na skoraj 150 letih podatkov preizprašuje razširjeno domnevo, da ustavne monarhije spodbujajo gospodarsko rast. Rezultati kažejo nasprotno: gospodarska razvitost je pogoj za preživetje monarhije, ne njen rezultat. Današnje monarhije so predvsem zgodovinski preživeli uspešnih gospodarstev, medtem ko so republike v revnejših okoljih dolgoročno uspešnejše.

Ostali avtorji

  • Nuno Garoupa, George Mason University, Antonin Scalia Law School

Leto

2025

Raziskava preučuje, kako potrošnike spodbuditi k skupnemu zmanjševanju onesnaževanja s plastenkami za enkratno uporabo. Razširjeni model kolektivnega delovanja pokaže, da na namero za prookoljsko ukrepanje najmočneje vplivajo jeza, skupinska identiteta in zaznana skupinska učinkovitost, medtem ko skušnjava po neupravičenem okoriščanju sodelovanje zmanjšuje. Ugotovitve ponujajo pomembne smernice za učinkovite trajnostne kampanje.

Raziskava razkriva, kako lahko organizacije ustvarijo visokoučinkovita delovna mesta z usklajevanjem strateških in organizacijskih zasnov z dejanskimi zahtevami in viri na delovnem mestu. Ugotovitve dveh študij pokažejo, da ujemanje med strategijo in strukturo še ne izboljša uspešnosti, temveč to stori ujemanje med zahtevami dela in viri, ki močno okrepi delovno učinkovitost.

Ostali avtorji

  • Matija Marić, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business
  • Sara Melkić, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business

Leto

2025

Raziskava ponuja celovit vpogled v razvoj politične ekonomije – od njenih klasičnih temeljev do sodobnih interdisciplinarnih pristopov. S pomočjo bibliometrične analize razkriva, kako se raziskovanje premika k temam, kot so globalna neenakost, digitalna preobrazba ter zeleni in pravični prehodi.

Raziskava pojasnjuje, kako se porabniki odzivajo na aktivizem blagovnih znamk, z uporabo modela ABC (Agency–Beliefs–Communion). Rezultati šestih študij kažejo, da progresivni aktivizem krepi družbeno koristnost in nakupne namere pri večini potrošnikov, medtem ko politična identiteta močno določa, ali je učinek pozitiven ali negativen. Model prinaša nov vpogled v razumevanje učinkov blagovnega aktivizma.

Ostali avtorji

  • Petar Gidaković, University of Lille, IESEG School of Management

Leto

2025

Raziskava povezuje področji porazdeljenega dela in oblikovanja dela ter razvija integrativni okvir za zasnovo učinkovitih, digitalno podprtih delovnih okolij. Poudarja pomen prilagodljivosti, digitalnih kompetenc in dobrega počutja zaposlenih ter ponuja usmeritve za razvoj učečih se, vključujočih in trajnostno naravnanih organizacij.

Ostali avtorji

  • Tomislav Hernaus, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business
  • Marko Orel, Prague University of Economics and Business
  • Ivan Zupič, University of London, Goldsmiths

Leto

2025

Raziskava kritično obravnava terminološke in metodološke dileme v genetsko-jezikoslovnih študijah na primeru Slovenskega lingvističnega atlasa. Pokaže, da lahko neustrezna uporaba terminologije vpliva na znanstvene rezultate ter poziva k razvoju natančnejših pojmov in večji metodološki doslednosti v jezikoslovnih raziskavah.

Leto

2025

Raziskava analizira, kako so poplave avgusta 2023 v Sloveniji vplivale na dojemanje podnebnih tveganj v bančnem sektorju. Na podlagi podatkov o lokaciji podjetij in posojilih kaže, da banke po ekstremnih vremenskih dogodkih zaostrijo pogoje financiranja – izpostavljena podjetja prejmejo manjša posojila in se soočajo z višjimi stroški zadolževanja.

Ostali avtorji

  • Domen Pavlič, Banka Slovenije in Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
  • Matjaž Volk, Banka Slovenije

Leto

2025

Raziskava razvija model za oceno optimalne porazdelitve prevoza zabojnikov med železniškim in cestnim prometom ter analizira učinke vključitve zunanjih okoljskih stroškov. Na primeru severnojadranskih pristanišč pokaže, da bi bilo kombinirano železniško-cestno prevažanje že danes ekonomsko in okoljsko smiselno, vendar ga ovira premalo razvita železniška infrastruktura.

Ostali avtorji

  • Borut Zgonc, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Leto

2025

Delo je postalo prostorsko in časovno razpršeno, zaposlitvene oblike so bolj raznolike, identitete zaposlenih večplastne, tehnologija pa vse bolj posreduje odnose, čemur tradicionalni kadrovski sistemi težko sledijo. Raziskava predstavlja okvir FLUID-HRM, ki ponuja nov pristop k upravljanju ljudi v razpršenih in hibridnih delovnih okoljih ter spodbuja razvoj etičnih, učinkovitih in vključujočih kadrovskih praks za delo prihodnosti.

Gospodarske krize močno vplivajo na naše potrošniške navade – od varčevanja in sprememb v porabi do iskanja etičnih načinov nakupovanja. Raziskava, izvedena na vzorcu 1.544 potrošnikov iz Poljske, Madžarske in Slovenije, razkriva tri tipe potrošnikov v času kriz: odporne kupce z ustaljenimi navadami, prilagodljive iskalce cenovne ugodnosti ter etične uravnoteževalce, ki ohranjajo vrednote tudi v negotovih razmerah.

Ostali avtorji

  • Katarzyna Dziewanowska, University of Warsaw, Faculty of Management
  • Agnieszka Kacprzak, University of Warsaw, Faculty of Management
  • Anita Kéri, University of Szeged, Faculty of Economics and Business Administration

Leto

2025

Kako hitro sodišča razsojajo, ni le pravno vprašanje – temveč tudi gospodarsko. Raziskava, ki zajema 169 držav v obdobju 2004–2019, razkriva, da počasno sodstvo povečuje negotovost, spodbuja oportunistično vedenje in zavira gospodarsko rast. Učinek je še izrazitejši v hitro rastočih gospodarstvih, državah z nižjim človeškim kapitalom ter v sistemih civilnega prava.

Ostali avtorji

  • Simeon Djankov, London School of Economics
  • Alessandro Melcarne, University of Padova
  • Giovanni B. Ramello, University of Torino

Leto

2025

Kako lahko navidezne pravne modernizacije preoblikujejo temelje demokratičnih institucij? Raziskava na primeru Turčije pokaže, da so ustavne spremembe leta 2010 pod krinko modernizacije povzročile dolgoročen in občuten upad sodne neodvisnosti – še pred kasnejšo centralizacijo iz leta 2017. Članek odpira vprašanje, kako populistične reforme tiho spodkopavajo nadzor nad izvršilno oblastjo in kakšne posledice imajo za razvoj institucij.

Ostali avtorji

  • Nuno Garoupa, George Mason University, Antonin Scalia Law School

Leto

2025

Srčni bolniki, vključeni v celovito ambulantno rehabilitacijo, okrevajo hitreje in živijo dlje. Raziskava, izvedena v Sloveniji, kaže, da sodobni pristop k rehabilitaciji po srčnem infarktu močno zmanjša umrljivost in ponovne hospitalizacije ter učinkoviteje spodbuja okrevanje kot klasični bolnišnični programi.

Ostali avtorji

  • Borut Jug, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
  • Zlatko Fras, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
  • Tjaša Furlan, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
  • Marko Novaković, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
  • Jerneja Tasič, Univerzitetni klinični center Ljubljana
  • Mitja Lainščak, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
  • Jerneja Farkaš, Nacionalni inštitut za javno zdravje
  • Dalibor Gavrić, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Leto

2025