Avtorji:

• Jure Andolšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Maj Zirkelbach, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Jana Krivec, Fakulteta za uporabne družbene študije

Ključne besede:

stres | šah | angažiranost | kognitivna prilagodljivost

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je bil razumeti, kako se v okolju z visokimi kognitivnimi zahtevami (kot je vrhunski šah) prepletajo vsakodnevni stres, angažiranost in kakovost spanja ter kako skupaj oblikujejo sposobnost igralcev, da se med partijo prilagodijo spreminjajočim se razmeram.

V nadaljevanju nas je zanimalo, kateri od teh dejavnikov dejansko "prevesi tehtnico": ali stres vpliva na prilagodljivost neposredno, ali pa se njegov učinek pokaže predvsem skozi upad angažiranosti.

Poleg tega smo želeli preveriti, ali dober kakovosten spanec deluje kot zaščitni dejavnik.

Osrednje raziskovalno vprašanje je tako bilo, ali kakovost spanja določa, v kolikšni meri stres in angažiranost vplivata na dnevno kognitivno prilagodljivost elitnih šahistov.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Raziskava je pokazala, da dnevni stres pri elitnih šahistih znižuje njihovo angažiranost, vendar stres sam po sebi še ne pomeni, da bodo tudi manj prilagodljivi. Ključni dejavnik, ki odloča, ali se zavzetost dejansko prevede v kognitivno prilagodljivo odločanje, je kakovost spanja.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Najbolj nas je presenetilo, da stres ni bil glavni “krivec” za slabšo angažiranost, kot pogosto domnevamo.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve so najprej uporabne za športne trenerje, športne psihologe in strokovnjake, ki delajo z elitnimi športniki, kjer je odločanje pod pritiskom ključen del uspeha.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Čeprav je šah težko uvrstiti med klasične stebre trajnostnega razvoja, se naše ugotovitve vendarle dotikajo vprašanja, kako lahko posamezniki dolgoročno ohranjajo zdravje in sposobnost delovanja v zahtevnih okoljih. Raziskava jasno kaže, da trajnost ni le tema za energetske sisteme, temveč tudi za ljudi; predvsem v smislu preprečevanja izgorelosti in preobremenjenosti, ki sta danes skoraj “trajnostni izziv” vsakega poklica.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SGD 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 4 – kakovostno izobraževanje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast

Prispevek je objavljen v:
Applied cognitive psychology (Wiley)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Checkmate the stress: how sleep quality and engagement shape daily cognitive adaptability in elite chess players