Terminologija v genetsko-jezikoslovnih študijah kot politično vprašanje: primer južnoslovanskega narečnega kontinuuma
Avtor:
- Igor Ivašković, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Ključne besede:
jezik | govor | terminologija | genetska lingvistika | sociolingvistika
Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?
Obravnavana so metodološka, oziroma predvsem terminološka izhodišča, na katerih slonijo nove geolingvistične karte v Slovenskem lingvističnem atlasu.
Pri tem me je zanimalo, kaj je privedlo del avtorjev do sklepa, da del Hrvatov na Hrvaškem govori slovensko.
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Raziskava je potrdila, da je s pomočjo terminologije mogoče manipulirati končne ugotovitve. Pri preučevanem projektu se je v genetolingivstiko poskušalo vključiti terminologijo iz drugih znanstvenih področij, pri tem pa se niso upoštevale temeljne opredelitve izbranih pojmov.
V jedru terminološkega problema se nahaja paradoks, da se v genetolingvistiki, ki naj bi upoštevala izključno znotrajjezikovne dejavnike, dialektološke enote imenujejo s pridevniki, izpeljanimi iz nacionalnih imen. Da bi se izognili napačnim interpretacijam, bi bilo v primerih, ko jezikoslovne klasifikacije temeljijo izključno na genetolingvističnih kriterijih, potrebno razviti novo terminologijo, specifično za genetsko jezikoslovje.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Presenetilo me je predvsem to, da tudi v Sloveniji, kjer pogosto slišimo, da so naše raziskovalne inštitucije izredno kakovostne, posamezne obilno financirane raziskave, ki so strateškega nacionalnega pomena, slonijo na izredno šibkih metodoloških temeljih.
Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?
Vsem, ki jih zanima metodologija znanstvenega raziskovanja in v tem kontekstu terminološki problemi.
Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?
V kolikor v akademski sferi želja po resnici prevlada ego znanstvenikov, ki v procesu raziskovanja naredijo tudi kakšno napako, in interese deležnikov, ki pogosto zlorabljajo znanost za svoje partikularne koristi, bi ti izsledki lahko spodbudili spremembe v določenih študijskih programih. A sam nisem ravno optimist.
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 4 – kakovostno izobraževanje
- SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije
- SDG 17 – partnerstva za doseganje ciljev
Prispevek je objavljen v:
Terminology (John Benjamins Publishing)
Vsebina prispevka je ob plačilu dostopna na povezavi:
Terminology in genetic-linguistic studies as a political issue the case of the South Slavic dialectal continuum
