Avtorji:

• Jure Andolšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Maša Košak, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Amadeja Lamovšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

teorija delovnih zahtev in virov | bibliometrična analiza | trajnostno delo | 25 let 

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je sistematično analizirati razvoj, strukturo in tematske poudarke teorije delovnih zahtev in virov (JD-R) v obdobju zadnjih 25 let.

Osrednje raziskovalno vprašanje je, kako se je teorija JD-R vsebinsko, metodološko in interdisciplinarno razvijala ter katere ključne raziskovalne usmeritve in vrzeli zaznamujejo njeno prihodnjo uporabo.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Rezultati kažejo, da se je teorija JD-R razvila iz relativno ozkega modela delovnega stresa v osrednji integrativni okvir za razumevanje delovne zavzetosti, dobrega počutja in uspešnosti v različnih delovnih okoljih. 

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Najbolj presenetljivo je bilo spoznanje, da se teorija JD-R kljub svoji široki uporabi pogosto uporablja instrumentalno in kratkoročno, predvsem za povečevanje učinkovitosti, manj pa kot orodje za sistemsko preoblikovanje delovnih pogojev.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve koristijo raziskovalcem, pedagoškim delavcem, kadrovskim strokovnjakom, vodjem in oblikovalcem javnih politik.

Raziskovalci lahko rezultate uporabijo za identifikacijo raziskovalnih vrzeli in nadaljnji teoretski razvoj, praktiki pa za oblikovanje delovnih okolij, ki spodbujajo zavzetost, zdravje in trajnostno uspešnost zaposlenih.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Izsledki raziskave jasno kažejo, da trajnostni razvoj na področju dela ni mogoč brez premika od logike kratkoročne optimizacije k razumevanju dela kot omejenega človeškega vira.

Raziskava izziva obstoječe prakse, ki dobro počutje obravnavajo kot sredstvo za večjo produktivnost, in poudarja potrebo po modelih dela, ki postavljajo meje obremenitvam, sistemsko ščitijo zdravje zaposlenih ter omogočajo dolgoročno delovno vzdržnost posameznikov, organizacij in družbe.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SGD 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast

Prispevek je objavljen v:
Journal of occupational and organizational psychology (BPS journals)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

From foundations to frontiers: a 25-year bibliometric journey of job demands-resources theory.