Onkraj prototipičnosti: bistvo identitetnega vodenja ni v tem, da vodja predstavlja skupino, temveč da soustvarja in zasidra občutek skupne identitete
Avtorji:
- Jérémy E. Wilson-Lemoine, Texas State University
- Martyna D. Swiatczak, University of Bergen
- Niklas K. Steffens, University of Queensland
- Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, et al.
Ključne besede:
identitetno vodenje | družbena identiteta | prototipičnost vodje | izidi zaposlenih pri delu
Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?
Namen raziskave je preveriti, ali identitetno vodenje pomeni več kot zgolj prototipičnost vodje, torej v kolikšni meri je vodja dojet kot nekdo, ki pooseblja vrednote, značilnosti in način delovanja skupine, ter raziskati, kako se različne razsežnosti identitetnega vodenja (predstavljanje, ustvarjanje, uveljavljanje in utrjevanje skupne identitete) povezujejo v prepoznavne profile vodij in z delovnimi izidi zaposlenih.
Raziskovalno vprašanje je, ali učinkovito vodenje pomeni več kot to, da je vodja zgolj “tipičen predstavnik” skupine, ter ali različni načini, kako vodje gradijo in utrjujejo skupno identiteto, vodijo do razlik v pripadnosti ekipi, zadovoljstvu pri delu in pripravljenosti zaposlenih prispevati več, kot je formalno zahtevano.
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Raziskava kaže, da dobro vodenje ni le v tem, da je vodja dojet kot “eden od nas”, temveč tudi v tem, kako aktivno gradi in ohranja občutek skupne identitete. Vodje, ki to počnejo dosledno, imajo zaposlene, ki se z ekipo bolj poistovetijo, so bolj zadovoljni pri delu in pogosteje prispevajo več, kot se od njih formalno pričakuje.
Dober primer takšnega vodenja je dejansko tudi večkulturna raziskovalna skupina v okviru projekta Identity Leadership 2.0, ki jo vodi prof. Rolf van Dick, in v okviru katere je nastal ta članek ter še mnogi drugi. Prav zaradi njegovega vključujočega in povezovalnega načina vodenja je skupina kljub raznolikosti zelo učinkovita in je v zadnjih letih ustvarila izjemno bogat raziskovalni opus.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Presenetilo nas je, kako jasno in dosledno so se vodje razvrstili le v dva zelo podobna profila, in to v zelo različnih državah in kontekstih. Prav tako nas je presenetilo, da prototipičnost sama po sebi ni dovolj – odločilno vlogo imajo predvsem aktivna prizadevanja vodje za gradnjo in utrjevanje občutka “mi”, ki naredijo opazno razliko v izkušnjah zaposlenih.
Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?
Ugotovitve so najbolj uporabne za vodje in kadrovske strokovnjake v organizacijah, pa tudi za projektne vodje, trenerje in vodstva v javnem sektorju. Pomagajo jim razumeti, da se učinkovitost ne gradi le z dobrim ujemanjem vodje s skupino, ampak predvsem z zavestnim ustvarjanjem občutka “o nas”, preko jasnih skupnih ciljev, vključujoče komunikacije, podpore interesom skupine ter praks in ritualov, ki povezanost ohranjajo.
Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?
Vodenje, ki gradi občutek skupnosti, podpira dolgoročno sodelovanje, zaupanje in odgovornost zaposlenih. To ustvarja bolj zdrava in vključujoča delovna okolja ter olajša uvajanje trajnostnih sprememb, saj jih ljudje doživljajo kot skupen cilj, ne kot vsiljeno zahtevo.
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
Prispevek je objavljen v:
Journal of applied social psychology (Wiley)
Vsebina prispevka je ob prijavi dostopna na povezavi:
Beyond prototypicality: identity leadership is about shaping and embedding a sense of social identity, not just representing it