Kontekstualizacija oblikovanja delovnih mest za individualno delovno uspešnost: vloga strategije in organizacijske strukture
Avtorji:
- Tomislav Hernaus, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta in University of Zagreb, Faculty of Economics and Business
- Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Aleša Saša Sitar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Matija Marić, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business
- Sara Melkić, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business
Ključne besede:
oblikovanje delovnih mest | delovna uspešnost | strateška ambideksternost | večfunkcijska integracija | večnivojska mediacija in analiza latentnih profilov
Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako oblikovati uspešna delovna mesta v dobro oblikovanih organizacijah. Povezali smo širši vidik strateškega ravnanja z zmožnostmi zaposlenih s tradicionalnim modelom povezave med strategijo, strukturo in uspešnostjo ter teorijo delovnih zahtev in delovnih virov.
Raziskali smo ali in kako ujemanje med kognitivnimi zahtevami delovnih mest in z nalogami povezanimi delovnimi viri, posreduje v večnivojskem razmerju med ujemanjem med strategijo in strukturo ter delovno uspešnostjo.
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Rezultati dveh študij, kjer smo uporabili večnivojsko mediacijsko analizo, dosledno kažejo, da je ujemanje med strategijo in strukturo kot makro kontekst preveč oddaljen, da bi neposredno vplival na delovno uspešnost posameznika.
Ugotovili smo, da ujemanje med strateško ambideksternostjo in večfunkcijsko integracijo najprej izboljša ujemanje med delovnimi zahtevami in delovnimi virov na mikro ravni, kar nato poveča delovno uspešnost zaposlenih.
Te ugotovitve dodatno podpre analiza latentnih profilov, kar poudarja pomen kontekstualizacije oblikovanja delovnih mest znotraj organizacijskih sistemov in pomen večnivojskega preučevanja organizacijskih pojavov.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Nismo pričakovali, da bomo ugotovili, da velika večina zaposlenih na delovnih mestih doživlja ujemanje med delovnimi viri in delovnimi zahtevami. Se je pa pokazalo, da je za uspešnost odločilnega pomena visoka raven obojih, torej oblikovanje aktivnih delovnih mest.
Zanimivo (in nekoliko presenetljivo) je tudi to, da so naše ugotovitve (in preučevani pojav) prestali preizkus časa. Usklajene rezultate smo namreč dobili v obeh študijah, izvedenih v razmiku 15 let.
Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?
Ugotovitve raziskave prispevajo k literaturi na področjih organizacijskega vedenja, ravnanja z zmožnostmi zaposlenih in strateškega managementa. Pokažejo, da delovna mesta, kjer zaposleni dosegajo visoko delovno uspešnost niso stvar naključja, temveč so načrtno oblikovana, da se ujemajo z širšim organizacijskim kontekstom. Raziskovalce opozorijo na pomen konteksta (strateških in strukturnih značilnosti organizacije) in vsebine (delovnih zahtev in delovnih virov) vsakega delovnega mesta za doseganje delovne uspešnosti.
Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?
Raziskava prispeva praktičen vpogled v oblikovanje visoko uspešnih, aktivnih delovnih mest v različnih organizacijskih okoljih. Z identifikacijo latentnih profilov delovnih mest v štirih vrstah organizacij spodbuja managerje ravnanja z zmožnostmi zaposlenih ter strokovnjake oblikovanja organizacije k celostnemu pristopu in ustreznim korakom pri večnivojskem oblikovanju organizacije.
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
- SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura
Prispevek je objavljen v:
Technology in Society (ScienceDirect)
Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:
Contextualizing job design for individual work performance: the role of organizational strategy and structure
