Avtorji:

• Jure Andolšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Amadeja Lamovšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

politična ekonomija | bibliometrični pregled | nevidni kolegiji | zeleni prehod | korporativni vpliv

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Cilj je celovito pokazati, kako se je politična ekonomija razvijala in kje je danes, z uporabo treh komplementarnih bibliometričnih tehnik in okvira “nevidnih kolegijev”. Spraševali smo se:

1. kako so zgrajena teoretična področja in kako so se skozi čas spreminjala; 
2. s katerimi raziskovalnimi polji se politična ekonomija najtesneje prepleta;
3. katere teme in povezave so v zadnjih letih v ospredju.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Raziskava razkriva, da se je politična ekonomija v zadnjih desetletjih razvila iz klasičnih ekonomskih teorij v izrazito interdisciplinarno področje, ki povezuje ekonomijo, politologijo, sociologijo in okoljske študije.

Z bibliometrično analizo smo pokazali, da se težišče raziskovanja premika od makroekonomskih vprašanj in institucionalnih ureditev k sodobnim temam, kot so globalna neenakost, digitalna preobrazba, vpliv korporacij na javno zdravje ter zeleni in pravični prehodi.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Ne-linearno "vračanje" tem, ki ga klasični opisi ne predvidevajo.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve so namenjene raziskovalcem in študentom, saj ponujajo sistematičen pregled razvoja politične ekonomije in usmerjajo nadaljnje raziskave.

Odločevalci in oblikovalci politik jih lahko uporabijo pri oblikovanju bolj vključujočih in podatkovno podprtih politik, zlasti na področjih neenakosti, institucionalne učinkovitosti ter zelenih in digitalnih prehodov.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Rezultati prispevajo k trajnostnemu razvoju s spodbujanjem pravičnejših ekonomskih in političnih sistemov, ki temeljijo na sodelovanju, odgovornem vodenju in zmanjševanju družbenih razlik. S tem krepijo odpornost institucij in partnerstva med znanostjo, politiko ter družbo, kar neposredno podpira cilje zmanjšanja neenakosti in gradnje močnih, trajnostno naravnanih skupnosti.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 10 – zmanjšanje neenakosti
• SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucij
• SDG 17 – partnerstva za doseganje ciljev

Prispevek je objavljen v:
Journal of economic surveys (Wiley)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Mapping the milestones of modern times: intellectual landscape of political economy through bibliometric analysis