Avtorja:

• Simon Jamšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Barbara Culiberg, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

SIMCA | družbena identiteta | skušnjava po neupravičenem okoriščanju | zaznana velikost kolektivnega učinka | steklenice za večkratno uporabo

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je empirično preučiti dejavnike, ki vplivajo na namero posameznikov za kolektivno ukrepanje pri zmanjševanju onesnaževanja s plastenkami za enkratno uporabo, z uporabo razširjenega modela socialne identitete za kolektivno ukrepanje (SIMCA).

Raziskovalno vprašanje se osredotoča na to, kateri dejavniki – vključno s socialno identiteto, jezo, skupinsko učinkovitostjo, skušnjavo po neupravičenem okoriščanju in zaznano velikostjo učinka kolektivnega ukrepanja – vplivajo na namero ljudi, da sodelujejo pri prookoljskih kolektivnih udejstvovanjih.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Ključne ugotovitve te raziskave kažejo, da model SIMCA dobro deluje tudi v kontekstu uporabe steklenic za večkratno uporabo. Razširitev modela, ki vključuje nova konstrukta skušnjava po neupravičenem okoriščanju in zaznana velikost kolektivnega učinka ter dodatno povezavo od skupinske učinkovitosti do jeze, omogoča boljše razumevanje psiholoških mehanizmov kolektivnega prookoljskega ukrepanja.

Skušnjava po neupravičenem okoriščanju močno in negativno vpliva na namere kolektivnega ukrepanja, saj ljudje, ki se zanašajo na delovanje drugih ali verjamejo, da bo skupina, kateri pripadajo, uspešno dosegla cilj brez njihovega sodelovanja, kažejo nižjo namero za kolektivno delovanje. Zaznana velikost kolektivnega učinka pa po drugi strani pozitivno vpliva na jezo in zaznano skupinsko učinkovitost ter s tem posredno in pozitivno vpliva na namere za kolektivno ukrepanje.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Večina modelov na raziskovalnem področju kolektivnega ukrepanja ločuje dve poti do kolektivnega delovanja, in sicer afektivno oziroma čustveno (jeza) pot ter pot prek zaznane učinkovitosti skupine.

V našem primeru se je izkazalo, da zaznana kolektivna učinkovitost močno vpliva na jezo, kar je, čeprav ni bilo izrecno predvideno / izpostavljeno, že nakazano tudi v drugih študijah, kjer so bile korelacije med tema dvema konstruktoma običajno visoke.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve so namenjene raziskovalcem in študentom, saj ponujajo sistematičen pregled razvoja politične ekonomije in usmerjajo nadaljnje raziskave.

Odločevalci in oblikovalci politik jih lahko uporabijo pri oblikovanju bolj vključujočih in podatkovno podprtih politik, zlasti na področjih neenakosti, institucionalne učinkovitosti ter zelenih in digitalnih prehodov.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Izsledki raziskave lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju, saj poglabljajo razumevanje dejavnikov, ki spodbujajo kolektivno ukrepanje pri zmanjševanju onesnaževanja s plastenkami za enkratno uporabo. Raziskava tako ponuja pomembne smernice za oblikovanje marketinških kampanj, ki lahko učinkoviteje spodbujajo kolektivno uporabo trajnostnih alternativ ter tako podpirajo širše cilje trajnostnega razvoja ter zmanjševanje plastičnih odpadkov.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja
• SDG 13 – podnebni ukrepi
• SDG 14 – življenje v vodi
• SDG 15 – življenje na kopnem

Prispevek je objavljen v:
Journal of social marketing (Emerald)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Motivating consumers to collaborate in reducing single-use plastic bottle pollution using an extended social identity model of collective action