»V pomoč mojim rojakom«: kulturni kontekst in izbor iztočnic v slovarjih za priseljence z začetka 20. stoletja

Avtorice:

• Alenka Vrbinc, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Marjeta Vrbinc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Donna M. T. Cr. Farina, New Jersey City University

Ključne besede:

slovar za priseljence | izbor iztočnic | kulturno specifične informacije | dvojezični slovar | slovensko-angleški in angleško-slovenski slovar

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavile?

V prispevku se osredotočamo na izbor iztočnic v angleško-slovenskih in slovensko-angleških slovarjih z začetka 20. stoletja, ki so bili namenjeni slovenskim priseljencem v ZDA. Zanimali so nas odgovori na naslednja vprašanja: Katere iztočnice morajo leksikografi izbrati, da bodo iztočnice v skladu s potrebami priseljencev? Kaj so kulturno specifični (nejezikovni) razlogi za izbor iztočnic? Zakaj so leksikografi izbrali »neobičajno« iztočnico? Kako življenjske izkušnje leksikografa vplivajo na izbor iztočnic? 

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Slovarji za priseljence pogosto vključujejo neslovarski del, v katerem uporabniki najdejo informacije o novem kulturnem okolju (npr. vrste kovancev in bankovcev, navodila za naturalizacijo, osebna imena, politična ureditev v novi domovini). Kljub temu pa morajo biti tudi iztočnice skrbno izbrane in obdelane, kajti velika večina uporabnikov išče informacije v slovarskih sestavkih. Ugotovili smo, da je imel največ težav Košutnik, ki je vse življenje preživel v domačih krajih in v svoj slovar iz leta 1912 ni vključil kulturno specifičnih informacij, kar kaže na njegovo nepoznavanje kulturnega okolja v ZDA v času največjega izseljevanja Slovencev. Pri Kubelki opazimo, da je svoj pristop bistveno izboljšal v slovarju iz leta 1912 v primerjavi z njegovim prvim slovarjem, ki je izšel leta 1904. Vidi se, da je pri vključevanju iztočnic in njihovi obravnavi upošteval potrebe slovenskih priseljencev, ki jih je dodobra spoznal v 10 letih življenja v ZDA in pri opravljanju različnih del in služb, v katerih je bil v stiku s priseljenci. Kern je preživel večino življenja v ZDA, tam se je izšolal in deloval kot zdravnik, aktiven je bil tudi v slovenski priseljenski skupnosti, zaradi česar je zelo dobro vedel, kakšne iztočnice bi bile za uporabnike koristne. Poleg tega je bil njegov pristop najbolj profesionalen, uporabnikom pa je v svojem slovarju iz leta 1919 ponudil tudi največ skrbno izbranih ustreznikov.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Vsi trije avtorji so bili amaterji na področju jezikoslovja in sestavljanja slovarjev, odlikovala pa sta jih entuziazem in želja po pomoči sonarodnjakom, ki so potrebovali kakovostne dvojezične slovarje, s pomočjo katerih so se učili tuji jezik (angleščino) in hkrati spoznavali kulturno okolje nove domovine.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Sestavljalcem slovarjev za priseljence in vsem, ki se ukvarjajo s problematiko priseljencev in njihove integracije v novo družbo.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 4 - kakovostno izobraževanje

Prispevek je objavljen v:
International Journal of Lexicography (Oxford Academic)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

"For the benefit of my countrymen": Cultural context and lemma choice in early 20th-century dictionaries for immigrants