Dejavniki dohodkovne neenakosti v državah OECD: Testiranje Milanovićeve hipoteze TOP

Avtorja:

• Danijela Lazović Vuković, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, doktorandka 
• Jože P. Damijan, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

dohodkovna neenakost | porazdelitev dohodkov | globalizacija | tehnološki napredek | pomen ekonomskih politik

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavila?

V raziskavi testiramo Milanovićevo TOP hipotezo (Tehnologija, Odprtost, Politike) glede dejavnikov, ki vplivajo na dohodkovno neenakost v razvitih državah. Najino glavno raziskovalno vprašanje je, v kolikšni meri je distribucija dohodkov v razvitih državah posledica tehnološkega napredka ali globalizacije ter v kolikšni meri je distribucija dohodkov pod vplivom političnih odločitev oziroma ali so jih te omilile.

Katere so ključne ugotovitve vajine raziskave?

V članku tako ugotavljava, da je 10-odstotno povečanje trgovinske odprtosti, finančne globalizacije in tehnološkega napredka v povprečju povezano z 0,4-, 0,3- oziroma 0,9-odstotno spremembo tržne neenakosti. Na drugi strani pa politike, kot so javni izdatki za izobraževanje, zakonodaja o zaščiti zaposlitve ter neposredni davki na dohodek, pomembno prispevajo k bolj enakomerni porazdelitvi dohodkov. Najpomembnejša ugotovitev članka pa je, da imajo politike ne le neposreden izenačevalni učinek na porazdelitev dohodkov, temveč tudi ublažijo vplive globalizacije in tehnološkega napredka na dohodkovno neenakost.

Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?

V članku ugotavljava, da je trgovina s Kitajsko v obdobju tako imenovanega “kitajskega šoka” v povprečju povečala dohodkovno neenakost, vendar bi bilo mogoče negativne učinke omiliti z ustrezno zakonodajo o zaščiti zaposlitve. Ugotavljava tudi, da so v državah, kjer v ekonomski politiki prevladujejo socialistični in socialdemokratski elementi – torej v nordijskih in nekdanjih socialističnih državah, učinki finančne globalizacije in tehnološkega napredka na dohodkovno neenakost manjši kot v drugih državah članicah OECD.

Katerim ciljnim javnostim vajine ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve najine raziskave koristijo najprej širši javnosti glede razumevanja učinkov različnih procesov, kot so globalizacija in tehnološki napredek, na porazdelitev dohodkov. Primarno pa lahko najine ugotovitve koristijo vladnim ministrstvom in agencijam glede razumevanja pomena davčnih, socialnih in politik na področju trga dela za ublažitev negativnih učinkov globalizacije in tehnološkega napredka na dohodkovno neenakost.

Kako menite, da bodo izsledki vajine raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Pomembno je spoznanje, da je mogoče z aktivnimi državnimi politikami (davčna, socialne in politike na področju trga dela) ublažiti negativne učinke globalizacije in tehnološkega napredka na dohodkovno neenakost v družbi.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 1 - odprava revščine
• SDG 8 - dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 10 - zmanjšanje neenakosti

Prispevek je objavljen v:
Structural change and economic dynamics (ScienceDirect)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Drivers of Income Inequality in OECD Countries: Testing the Milanovic's TOP Hypothesis