Avtorja:

• Nuno Garoupa, George Mason University, Fairfax
• Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska Fakulteta

Ključne besede:

gospodarska rast | institucionalni razvojt | vladavina prava | Iran | sintetično-kontrolna metoda

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je analizirati dolgoročne gospodarske in institucionalne posledice iranske revolucije leta 1979, ki je pomenila eno najglobljih političnih prelomnic v sodobni zgodovini države. Raziskovalno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je: Kako bi se dolgoročno razvijala iranska gospodarstva in kakovost institucij, če do islamske revolucije ne bi prišlo? Za odgovor na to vprašanje uporabljamo sintetično kontrolno metodo (SCM), s katero ocenimo kontrafaktno različico Irana in ocenjujemo vrzeli v BDP na prebivalca ter kazalnikih institucionalne kakovosti v obdobju več desetletij po revoluciji.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Ključne ugotovitve raziskave kažejo, da je imela iranska revolucija leta 1979 trajen in izrazito negativen vpliv na gospodarski razvoj in institucionalno kakovost države. Ugotavljamo, da se je BDP na prebivalca v desetletjih po revoluciji znatno oddaljil od sintetične kontrolne skupine. Po naših modelskih ocenah, bi bil Iran do današnjega dne občutno gospodarsko uspešnejši, če do revolucije ne bi prišlo, in bi užival med 46% in 54% višji BDP per capita. Institucionalna kakovost je dolgoročno upadla, zlasti na področju varstva lastninskih pravic, varovanja pravic žensk, politično-ekonomskega klientelizma, svobode izražanja, korupcije v pravosodju in omejevanje samovolje oblasti, kar je zavrlo institucionalni potencial za trajnostni razvoj. Rezultati prispevajo k razumevanju, kako globoke politične prelomnice oblikujejo dolgoročne razvojne poti držav, zlasti v smislu izgubljenih priložnosti.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

V procesu raziskovanja nas je najbolj presenetila vztrajnost in velikost negativnih učinkov islamske revolucije. Pričakovali smo določene kratkoročne šoke, a rezultati jasno kažejo, da je politična prelomnica iz leta 1979 ustvarila dolgoročno razvojno zaostajanje Irana za zahodnimi državami in vzhodno Azijo, ki traja že več kot štiri desetletja. Presenetila nas je tudi neverjetna moč sintetično-kontrolne metode, ki je omogočila izgradnjo zelo prepričljivega kontrafaktnega scenarija. S tem pristopom smo lahko kvantitativno pokazali, kako bi se Iran lahko razvijal v alternativnem zgodovinskem scenariju brez islamske revolucije. Nenazadnje pa je presenetljiva tudi podobnost razvoja Irana z nekaterimi državami v regiji pred letom 1979, kar še dodatno kaže na to, kako velika odstopanja lahko povzroči teokratski politični režim.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Raziskovalci in študenti na področjih politične ekonomije, zgodovine, razvoja in institucionalne analize lahko raziskavo uporabijo kot primer kvantitativne ocene dolgoročnih učinkov političnih prelomnic. Študija prispeva k razumevanju, kako institucionalne spremembe vplivajo na ekonomski razvoj. Odločevalci in oblikovalci politik, zlasti v državah v tranziciji ali z negotovim političnim razvojem, lahko iz rezultatov razberejo, kako pomembna je stabilnost in kakovost institucij za dolgoročni napredek. Študija poudarja ceno politične nestabilnosti in pomen varovanja pravne države. Širša javnost in mediji lahko raziskavo uporabijo za boljše razumevanje posledic revolucij in političnih sprememb, ki na dolgi rok oblikujejo blaginjo družbe. To je še posebej aktualno v času, ko se številne države soočajo z institucionalnimi izzivi. Mednarodne organizacije, kot so OECD, Svetovna banka ali UN, lahko uporabijo ugotovitve kot podlago za analize tveganj in dolgoročnega razvoja držav, kjer obstaja možnost institucionalnih prelomov.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Študija kaže, da lahko radikalne politične prelomnice, ki vodijo v institucionalno nazadovanje, ustvarijo trajne negativne posledice za gospodarsko rast, izobraževanje in kakovost življenja. V primeru Irana so učinki revolucije povzročili večdesetletno razvojno zaostajanje v primerjavi z državami, ki so ohranile bolj stabilne in sekularne institucije. Za trajnostni razvoj to pomeni, da ni dovolj zgolj vlagati v infrastrukturo ali socialne programe. Dolgoročna blaginja zahteva močne in predvidljive institucije, ki omogočajo inovacije, varujejo zasebno lastnino, spodbujajo podjetništvo ter omogočajo vključujoč gospodarski napredek. Naši izsledki tako služijo kot empirični opomin, da brez institucionalne kakovosti ni pravega trajnostnega ekonomskega in socialnega razvoja.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 5 – enakost spolov
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 10 – zmanjšanje neenakosti 
• SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije

Prispevek je objavljen v:
Constitutional political economy (Springer Nature)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Revolutions as structural breaks: the long term economic and institutional consequences of the 1979 Iranian Revolution