Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalni projekt

Članica UL

Ekonomska fakulteta

Šifra

J5-9329

Naziv projekta

Poslovna analitika in poslovni modeli v oskrbovalnih verigah

Obdobje

1. 7. 2018 – 30. 6. 2021

Financiranje projekta

Projekt je financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
Višina financiranja: 300.019 EUR.

ARRS

Letni obseg

1,95 FTE

Vodja

Peter Trkman

Veda

Družboslovne vede/Ekonomija

Sodelujoče RO

/

Vsebinski opis projekta

Četrta industrijska revolucija z digitalno transformacijo zahteva stalno spreminjanje in razvijanje novih poslovnih modelov ter ponovno opredeljevanje in prepletanje vlog partnerskih organizacij. Za uspešno prilagajanje poslovnih modelov je ključna uvedba in uporaba poslovne analitike. Uporaba poslovne analitike pa zahteva razvoj novih metod za uporabo razpoložljivih podatkov.

Strokovnjaki iz prakse in raziskovalci se ukvarjajo z vprašanji, kaj poslovni model je in kaj ni, kako prilagajati in oblikovati uspešne poslovne modele v oskrbovalnih verigah, kakšne posledice ima sočasno sodelovanje in tekmovanje medsebojno povezanih organizacij na poslovne modele in kako razvijati nove metode za analitiko masovnih podatkov, ki bodo lahko izboljšale odločanje v oskrbovalnih verigah. Poslovna analitika ima potencial, da spremeni način, kako se organizacije povezujejo v oskrbovalne verige, vendar je njena uvedba - ob hkratni spremembi poslovnega modela - izjemno zahtevna, koristi pa ne vedno neposredne in takojšnje.

Razvoj teh interdisciplinarnih področjih pa zahteva vrhunski preplet znanj s področja poslovnih modelov, poslovne analitike, managementa oskrbovalnih verig ter razumevanje vloge netehnoloških inovacij. Predlagani projekt zato predstavlja pomemben preboj na tem področju. Projekt bomo začeli z dosledno analizo na področju poslovnih modelov v delovnem paketu 1 (DP1). Za identifikacijo preteklih in prihodnjih trendov bomo uporabili bibliometrične metode, ki bodo prinesle rigorozna spoznanja o preteklem in napovedi o prihodnjem razvoju področja.

V DP2 bomo koncipirali model, ki bo prvi prikaz možnih scenarijev med partnerji-konkurenti. Skozi prizmo konceptualnega modela in z uporabo teorije iger bo paket demonstriral interakcije med partnerji-konkurenti in vpliv le-teh na razvoj poslovnih modelov. Vloga poslovne analitike pri teh spremembah bo predmet obravnave DP3. Paket bo usmerjen v razumevanje privzemanja poslovne analitike na ravni organizacije ter mehanizmov, s katerimi poslovna analitika zagotavlja poslovno vrednost. Ker spremembe pri vlogah organizacij zahtevajo celovit pristop, bomo analizirali vpliv razvoja analitičnih sposobnosti na uspešnost poslovanja ob upoštevanju inovativnosti, negotovosti v okolju podjetja in kakovosti informacij.

Vendar pri implementiranju rešitev za poslovno analitiko organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti končnim uporabnikom in njihovih analitičnim sposobnostim. Analitična orodja so navzven tehnološke rešitve, ki pa brez analitično usmerjenih posameznikov z veščinami in motivacijo za pridobivanje in analiziranje podatkov niso učinkovita. V okviru DP4 se bomo torej osredotočili na vlogo osebnih značilnosti zaposlenih in kako vplivajo na privzemanje uporabe analitičnih metod ter na kakovost odločitev – napovedovanja problemskih rešitev. Poleg tega bomo preizkušali vpliv manipuliranja z določenimi novimi rešitvami in spremljanje odziva zaposlenih ter preučevanje razlik v sprejemanju rešitev zaposlenih glede na različnost v določenih osebnostnih lastnostih.

Zadnji delovni paket (DP5) bo namenjen razvoju novih metod za poslovno analitiko, pri čemer bo poseben poudarek na predlaganju boljših metod in tehnik napovedne analitike, ki bodo omogočale organizacijam izboljšanje poslovnih modelov na ekonomsko upravičen način.

Raziskovalne metode bodo vključevale bibliometriko, natančneje analizo sosklicevanja za preučevanje preteklega razvoja področja in prepletanja med podpodročji; analizo ključnih besed (za identifikacijo vsebinskih podpodročij in razmerij ter pripravo semantičnih zemljevidov v preučevanih področjih); in bibliografsko parčenje za odkrivanje najperspektivnejših podpodročij in predvidevanje razvoja literature v prihodnosti. Z eksperimenti bomo preučevali razlike med eksperimentalnimi skupinami ter ovrednotili smiselnost uporabe določenih metod ob določenih pogojih. S konceptualnim modeliranjem bomo predstavili koncepte analitične orientiranosti in v modelu identificirali ključne konstrukte in povezave med njimi. Modelirali bomo vloge organizacij in z analitičnim modelom predstavili možne scenarije v koopeticiji. Scenarije bomo matematično formulirali, za analizo vloge poslovne analitike in uspešnost njenega privzemanja pa uporabili napredne statistične analize.

Projekt tako ponuja zaokroženo celoto razumevanja privzemanja, uvajanja in poslovne vrednosti poslovne analitike z namenom agilnega prilagajanja poslovnih modelov spremenjenim vlogam organizacij v oskrbovalnih verigah.

Sestava projektne skupine

Sestava projektne skupine je dostopna preko sicris.si

Faze projekta in njihova realizacija

DP1: Analiza stanja na področju poslovnih modelov

Identifikacija preteklih in sedanjih ter napoved bodočih interesnih področij na osnovi kvantitativne bibliometrične analize.

Raziskava v poteku temelji na bibliometričnih metodah (analiza so-citiranja, bibliografsko parčenje in analiza ključnih besed), pri čemer sledimo uveljavljeni metodologiji), ki nam odkriva pretekla in obstoječa interesna področja iz poslovnih modelov za obdobje pred 2011 in za obdobje med 2012 in 2016. Rezultati bodo objavljeni v obliki poglavja znanstvene monografije (trenutno stanje: v tisku). Z raziskavo bomo bolje razumeli poslovni model v podjetju, pristope k njegovim izboljšavam ter kako vključiti elemente, ki podpirajo razvoj omrežij podjetij in oskrbovalnih verig. Z iskanjem na osnovi bibliografske baze Thomson-Reuters Web of Science (WoS) smo identificirali članke, uvodnike in revizije za obdobje 2016-2019. Pripravili smo bibliometrično študijo z uporabo historiografske analize in bibliografskega parčenja. Izsledki nadaljevanja raziskave s področja sodobnih poslovnih modelov bodo oddani v recenzijo v sredini leta 2020. Poleg tega pa tudi na podlagi analize ene določene panoge (visokošolskega  izobraževanja) prikazali celovit pristop za razumevanje pomena ponudbe vrednosti pri analizi poslovnih modelov, identifikaciji zanimivega preteklega in sedanjega interesnega področja ter razumevanje razlogov za spremembe [1].

Zaključili smo z rigoroznim in temeljitim pregledom področja poslovnih modelov in identifikacijo ter preučevanjem obstoječe literature in bibliometrično analizo v poglavju znanstvene monografije. Identificirali smo več 100 člankov, jih analizirali, sledi priprava članka za objavo. Preliminarni rezultati, predstavljeni na dveh mednarodnih konferencah, odkrivajo začetni razvoj področja poslovnih modelov, in potrebo po razvoju ustreznih ontologij poslovnih modelov za oris sodobnih področjih. Skozi temeljne konstrukte poslovnih modelov smo na izbranem primeru – poslovnih šolah – analizirali pogosto počasne in zahtevne, evolucijske spremembe v ponudbi vrednosti.

[1] Trkman, P. Value proposition of business schools : more than meets the eye. The international journal of management education, Nov. 2019, vol. 11.


DP2: Opredelitev vpliva koopeticije na poslovne modele in uporabo poslovne analitike

Analiza sprememb v odnosih, procesih odločanja in poslovnih modelih podjetij in oskrbovalnih verigah ob pojavu možnih scenarijev koopeticije.

Ker učinkovit management poslovnih modelov v organizacijah oskrbovalnih verig postaja vse zahtevnejši, pretežno zaradi sočasnega izvajanja več poslovnih modelov in prepletanja različnih vlog deležnikov, npr. končnih uporabnikov, konkurentov in dobaviteljev, zaradi spremenjenih in usklajenih procesov ter drugačnih odnosov v oskrbovalnih verigah, smo izvajali raziskave s področja sotekmovalnosti oz. sodelovalne tekmovalnosti (ang. coopetition). Rezultati raziskave so bili predstavljeni na eni vodilnih konferenc s področja proizvodne ekonomike in operacijskih raziskav: »Twenty-first International Working Seminar on Production Economics« (Budler & Trkman, Coopetition-based scenarios for the management of supply chain networks; COBISS.SI-ID 13735171). Raziskava odgovarja, kakšen naj bo management ob uvajanju več poslovnih modelov hkrati in kako v poslovni model vključiti tudi konkurente in druge elemente pri načrtovanju delovanja organizacij oskrbovalnih verig. Z rigorozno identifikacijo na osnovi matematičnih modelov smo opisali interakcije v scenarijih sodelovalne tekmovalnosti s perspektive teorije iger. S teorijo iger bolje razumemo motive posameznih organizacij, ki se odločajo za sodelovanje s konkurenti. DP2 je v trenutnem stanju pandemije še toliko bolj pomemben zaradi tega, ker sodelovalna tekmovalnost omogoča in spodbuja ustrezne odzive v obdobju globalne gospodarske krize in disrupcije zaradi izbruha COVID-19. Ključni prispevek tega DP v 2019 pa je tudi analiza podlage, kako se okvirji s scenariji razvijajo in pridobivajo. Članek je bil objavljen v mednarodni recenzirani in indeksirani reviji [2].

Zaključili smo s konceptualnim modeliranjem scenarijev med partnerji-konkurenti v sodelovalni tekmovalnosti z izvedbo študij primerov v Sloveniji; nadaljujemo z izvedbo študij primerov v tujini. Uspelo nam je še matematično modeliranje scenarijev med partnerji- konkurenti in priprava podlage za raziskovalne eksperimente. Zaključujemo s pripravo člankov za objavo v znanstveni reviji.

[2] Budler M, Trkman P. The nature of management frameworks. Journal of Management & Organization. 2019:1-8.


DP3: Analiza vpliva poslovne analitike in drugih netehnoloških inovacij na uspešnost poslovanja organizacij

Za boljše razumevanje vloge okolja pojasniti vlogo turbulentnosti v okolju, natančneje, tehnološke in tržne disruptivne (turbulentne) 'motnje'.

V DP3 analiziramo vrednost posameznega koncepta analitike na ravni privzemanja v organizacijah. Zanima nas vpliv poslovne analitike na odzivnost oskrbovalnih verig in vpliv analitičnih sposobnosti na agilnost organizacij, upoštevajoč kvaliteto informacij in inovacijski potencial. Z rezultati smo pokazali smo pokazali, kako implementacija poslovne analitike v spremenjenih poslovnih modelih in zahtevnih procesih odločanja v sodelovalni tekmovalnosti izboljša agilnost in procese odločanja na ravni organizacij v oskrbovalnih verigah [3]. Članek je ključen za boljše razumevanje vpliva poslovne analitike in spremembe poslovnih modelov v oskrbovalnih verigah. Dodatno smo opredelili tudi celovit pristop k digitalni preobrazbi poslovnih modelov [4].

V DP3 je zaključeno konceptualno modeliranje in analiza konstruktov, pomembnih za privzemanje analitike na ravni organizacij; prav tako smo izvedli empirične analize za testiranje konceptualnega modela in študije privzemanja analitike v organizacijah. Testiranje je bilo izvedeno na 154 podjetjih, pridobljeni podatki pa analizirani z uporabo metode PLS SEM. Rezultati podjetjem pomagajo razumeti, kako poslovna analitika na račun dviga kakovosti informacij in zmožnosti za inoviranje izboljša agilnost organizacij. Z izsledki raziskave trenutno oblikujemo napotke za privzemanje analitike na podlagi opravljenih analiz privzemanja v organizacijah. Članek, pri katerem je vodja projekta vodilni avtor, že v nekaj mesecih po objavi dobil 14 citatov in je v zgornjem centilu najbolj citiranih člankov v Scopus. Zaradi pomembnosti zdravstva (v luči COVID-19 situacije) pa v preostanku projekta načrtujemo tudi razvoj metodologije za spremljanje učinkov uvedbe Health Information Technology.

[3] Ashrafi, A, Ravasan, AZ, Trkman, P, Afsari, S. The role of business analytics capabilities in bolstering firms' agility and performance. International journal of information management,Aug. 2019, vol. 47, str. 1-15.

[4] Tomat, L, Trkman, P. Digital transformation - the hype and conceptual changes. Economic and business review, 2019, vol. 21, iss. 3, str. 351-370


DP4: Opredelitev in analiza analitične usmerjenosti posameznikov

Identifikacija 'analitično-orientiranega' okolja v organizacijah oskrbovalnih verig, ki bi zaposlene spodbujalo k uporabi analitičnih metod.

Analizirali smo vlogo osebnih značilnosti zaposlenih in kako vplivajo na privzemanje uporabe analitičnih metod ter na kakovost odločitev. Pripravili smo statistični model, ki ugotavlja dejavnike, ki vplivajo na analitično okolje, odločanje ter na kakovost odločitev in obžalovanje sprejetih odločitev. Prvi izsledki so v konferenčnem povzetku, ki je bil sprejet za glavni program mednarodne konference [5; konferenca bo zaradi COVID19 izvedena v 2021], v vmesnem času pa pripravljamo znanstveni članek za mednarodno recenzirano in indeksirano revijo. Z namenom oblikovanja referenčnega modela za konceptualno predstavitev posameznikove analitične  usmerjenosti in analize, kako poslovna analitika, izboljša agilnost in procese odločanj organizacij v oskrbovalnih verigah, pa smo z raziskavo pripravili prispevek o digitalnih gospodarskih okoljih [6].

Zaključena je opredelitev analitične usmerjenosti posameznikov in identifikacija konceptov, ki vplivajo nanjo. V ta namen smo preučili delovanje in poslovanje posameznikov v digitalnih okoljih, ki so hkrati karakterizirana s pogodbenimi in kratkoročnimi zaposlitvami. Z raziskavo bolje razumemo, kako posamezniki pri samostojnem in delno povezanem opravljanju nalog za vodilno organizacijo uporabljajo digitalna oz. analitična orodja. V obdobju trajanja projekta smo še uresničili izvedbo in analizo anket za merjenje analitične usmerjenosti posameznikov. Zaradi aktualnosti tematike dela na daljavo v okviru TRP izvajamo tudi longitudinalno raziskavo o delu na daljavo na reprezentativnem vzorcu zaposlenih v Sloveniji; izzivih, prednostih, priložnostih in nevarnostih dela preko digitalnih vmesnikov.

[5] Trkman, P, Bronzo Ladeira, M, Valadares de Oliveira, MP, McCormack, K: The drivers of ndividual analytics and its effect on decision quality and regret. 6th International Conference on Management and Organization: Integrating organizational research: individual, team, organizational and multilevel perspectives 2021.

[6] Connelly CE, Fieseler C, Černe M, Giessner SR, Wong SI. Working in the digitized economy: HRM theory & practice. Human Resource Management Review. 2020 Mar 17.


DP5: Razvoj sodobnih metod poslovne analitike

Cilj DP5 pa je razvoj sodobnih metod poslovne analitike, upoštevajoč znanilke 4. industrijske revolucije in inoviranje poslovnih modelov na ekonomsko upravičen način.

V raziskavi v procesu razvijamo metode za uporabo v analitiki, s katerimi omogočamo bolj kompleksne analize, hkrati pa omogočajo učinkovitejše organizacijske spremembe. Tako management oskrbnih verig dobiva nov zagon z vključevanjem naprednih analitičnih tehnologij. Podatkovna analitika omogoča organizacijam bolj »inteligentno« poslovanje in nudi izvajalcem procesov boljše zavedanje glede trenutnih razmer, npr. v času krize in disrupcij zaradi COVID-19, ter tako omogoča ustrezno prilagajanje njihovih odzivov. Sodobne metode in tehnike poslovne analitike razvijamo na način, da analitika masovnih podatkov omogoča ekonomsko upravičeno inoviranje poslovnih modelov [7] in izboljša razumevanje privzemanja, uvajanja in poslovne vrednosti poslovne analitike pri agilnem prilagajanju poslovnih modelov drugačnim vlogam organizacij v oskrbovalnih verigah.

Zaključena je priprava smernic za razvoj sodobnih metod analitike. Trenutno poteka razvoj novih metod za poslovno analitiko v oskrbovalnih verigah, ki mu sledi testiranje novih metod za poslovno analitiko na praktičnih primerih. Objavljen je bil znanstveno-raziskovalni prispevek, ki demonstrira uporabo novega algoritma na osnovi sodobne analitične metode pri izboljšanem napovedovanju (cen energentov) v dinamičnem in kompleksnem okolju.

[7] Castelli, M.; Groznik, A.; Popovič, A. Forecasting Electricity Prices: a Machine Learning Approach. Algorithms 2020, 13, 119.


Aplikativnost projektnih ugotovitev za organizacije

Ugotovitve projekta imajo aplikativni učinek, saj zaposlenim v organizacijah omogočajo sprejemanje kakovostnejših odločitev in posledično višjo učinkovitost pri delu. Tako zaposleni bolje razumejo pomen ponudbe vrednosti pri analizi poslovnih modelov, razloge za spremembe v poslovanju ter pristope za izboljševanje poslovnih modelov, pridobljena znanja pa lahko neposredno uporabijo pri upravljanju organizacij. Pričujoči projekt prikaže način upravljanja uvajanja večih poslovnih modelov ob hkratnem vključevanju različnih elementov. Zaposleni bodo pridobljena znanja organiziranja oskrbovalnih verig tako prenesli v vsakodnevno poslovanje in neposredno prispevali k večji učinkovitosti vseh elementov oskrbovalne verige (npr. konkurenčna podjetja). Projekt prikaže in pojasni vpliv poslovne analitike in drugih ne tehnoloških inovacij na uspešnost poslovanja organizacij, tako z vidika odzivnosti oskrbovalnih verig ter posledično agilnosti podjetij, kot s celovitim pristopom k digitalni preobrazbi poslovnih modelov. Pridobljena spoznanja tako izboljšujejo kompetence in zmožnosti managerjev za učinkovitejši prehod v digitalno poslovanje in posledično spreminjajo kulturo v organizacijah, ki postajajo vse bolj analitično usmerjene. Managerji bodo tako znali bolje izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo današnja turbulentna okolja in disruptivne tehnologije. Vzpostavitev analitično-orientiranega okolja v organizacijah oskrbovalnih verig je lahko pomembna konkurenčna prednost. V ta namen projekt na podlagi statističnega modela opredeli dejavnike, ki vplivajo na analitično okolje, odločanje ter na kakovost odločitev in obžalovanje sprejetih odločitev in tako poda referenčni model, ki služi managerjem v organizacijah za izboljšanje agilnosti in procesov odločanj v oskrbovalnih verigah. V ta namen projekt razvije sodobne metode poslovne analitike, ki managerjem v organizacijah omogočajo učinkovitejšo izvedbo organizacijskih sprememb, predvsem zaradi izboljšanja razumevanja privzemanja, uvajanja in poslovne vrednosti poslovne analitike pri agilnem prilagajanju poslovnih modelov drugačnim vlogam organizacij v oskrbovalnih verigah.

Bibliografske reference

Številne bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta so dostopne preko sicris.si, med najpomembnejše pa sodijo naslednji dosežki:

  • Ashrafi, A., Ravasan, A. Z., Trkman, P., & Afshari, S. (2019). The role of business analytics capabilities in bolstering firms’ agility and performance. International Journal of Information Management, 47, 1-15. [Impact Factor: 5.063;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.732; A'': 1;A': 1; WoS: NU]
  • Budler, M., & Trkman, P. (2019). The nature of management frameworks. Journal of management & organization, v tisku [Impact Factor: 1.021;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.710; A': 1; WoS: PC]
  • Connelly, C. E., Fieseler, C., Černe, M., Giessner, S. R., & Wong, S. I. (2020). Working in the digitized economy: HRM theory & practice. Human Resource Management Review, 100762. [Impact Factor:3.625;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.710;A'': 1;A': 1;]

Drugi pomembni rezultati

V nadaljevanju navajamo najpomembnejše dosežke projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti za obdobje vmesnega poročila in druge pomembne rezultate projektne skupine za obdobje vmesnega poročila brez COBISS ID.

Vodja projekta, prof. dr. Trkman Peter, je gostoval na 17. mednarodni konferenci "Business process management at WU (Vienna University of Economics and Business)" vabljen kot strokovnjak in oddelčni predstojnik (senior program committee member) vodilne konference s področja managementa poslovnih procesov na svetu. V pogovorih, predstavitvah in ob opravljanju funkcije je delil spoznanja oz. rezultate iz delovnih paketov projektne skupine. Konferenca je vsebovala t. i. področja "CEE forum, Blockchain forum & Industry track", zato so bila spoznanja s področja poslovne analitike in poslovnih modelov še posebej relevantna za in zaželena s strani poslušalcev.

Med rezultate projektnega sodelovanja in diseminacije rezultatov uvrščamo tudi gostovanja v tujini, npr. gostovanje vodje projekta na Universidad del Pacífico (PE) v avgustu (2019). Poleg tega je vodja projekta obiskal tudi IIT, Delhi, v Indiji, kjer je na eni najboljših poslovnih šol v Indiji diskutiral o raziskavah v okviru projekta, sooblikoval nove raziskovalne ideje s področja poslovne analitike in poslovnih modelih ter sodeloval v razpravah s področja poslovnih in ekonomskih ved.

Za naše rezultate smo prejeli tudi nagrade, ki prepoznavajo naše dosežke. Med njimi je vodja projekta za prispevek " Business process management – at the crossroads" prejel nagrado Business process Management Journal za "Highly Commended Paper".

Da rezultate, prihodnje načrte in dosežke s področja gospodarstva, družbenih in kulturnih dosežkov delimo z zainteresiranimi javnostmi, vodja projekta vodi tudi Linkedin blog, na katerem objavljamo skupne prispevke: https://www.linkedin.com/in/peter-trkman/detail/recent-activity/posts/

Vsi člani projektne skupine so rezultate prenašali med študente Ekonomske fakultete, in sicer pretežno na programih Poslovna logistika in Poslovna informatika te ostalih usmeritvah in magistrskih programih. Dr. Marko Budler in doc. dr. Jure Erjavec sta rezultate diseminirala na Poletni šoli (LSS 2019) v Ljubljani, kjer sta mednarodni skupini študentov, predstavnikom iz realnega sektorja in drugim profesorjem ter raziskovalcem predstavljala spoznanja in delila mnenja s področja razvoja poslovnih modelov v oskrbovalnih verigah in vloge poslovne analitike v sodobnem managementu oskrbovalnih verig. Nenazadnje pa smo skrbeli tudi za prenos v prakso preko poslovno-logističnega dogodka Dan poslovne logistike 2019, na katerem so interesne skupine (profesorji, raziskovalci, študentje in predstavniki iz realnega sektorja) izvedeli več o poslovnih modelih v nabavi in vlogi poslovne analitike v nabavnem procesu. Na Dnevu poslovne logistike 2020 smo nova spoznanja delili s predstavniki iz prakse in študenti programov Ekonomske fakultete ter drugih fakultet iz Univerze v Ljubljani in Mariboru. Predstavitve in diskusije so se osredotočile na poslovne modele v času pandemije koronavirusa in pomen sodelovalne tekmovalnosti deležnikov oskrbovalnih verig, ki jo preučujemo člani projekta. Vodja projekta pa je temeljna spoznanja o digitalni preobrazbi in novih poslovnih modelov predstavil tudi na javno dostopnem webinarju, ki je bil izveden na Ekonomski fakulteti v maju 2020.

Raziskave članov projektne skupine dosegajo izjemno odmevnost, številni njihovi prispevki pa so prejeli prestižni naziv visokocitirani (angl. Highly Cited) v bazi Web of Science.

Na vrh strani