Lovrenc Pfajfar

Ekonomska fakulteta, 2022

V uvodnem poglavju učbenika je podrobno pojasnjena definicija
ekonometrije in čemu je namenjena, zato tega tu ne bom ponavljal. Iz
zapisanega v uvodu sledi, da je ekonometrija relativno zelo mlada veda, saj
se za njeno rojstno leto šteje leto 1930, ko je bilo ustanovljeno
Ekonometrično društvo (angl. Econometric Society). Med znanimi
ekonomisti je bila različno sprejeta. Tako jo je npr. sloviti ekonomist J. M.
Keynes primerjal z alkimijo, saj naj bi se ukvarjala s transmutacijo
ekonomskih podatkov (osnovnih kovin) v parametre (čisto zlato) (Hendry
(1980)). Kljub vsem kritikam se je nezadržno razvijala in uveljavljala v
ekonomski analizi in raziskovanju. Johnson, Perry in Petkus (2012) tako
navajajo, da je bila v junijski številki American Economic Review leta 1970
med 15 članki le v petih od njih uporabljena regresijska analiza, v junijski
številki leta 2010 pa med 17 članki kar v štirinajstih. Danes nekateri očitajo
ekonometriji celo to, da je s svojimi metodami in postopki povsem
monopolizirala ekonomsko metodologijo (Pinto (2011)). Seveda se je
uveljavila tudi s tem, da je postala učni predmet na univerzah oziroma
ekonomskih fakultetah po vsem svetu. Lahko rečemo, da je ekonometrija
danes obvezni predmet na vseh najboljših svetovnih ekonomskih šolah.
Na naši (ekonomski) fakulteti je bila ekonometrija prvič vključena v
predmetnik 4. letnika v študijskem letu 1975/1976. Predaval jo je prof. dr.
Vladimir Frankovič in to vse do vključno študijskega leta 1988/1989, ko se je
upokojil. Sam sem prevzel predmet v naslednjem študijskem letu in
ekonometrija je bila takrat obvezna za vsega 6 študentov. Število študentov
se je nato postopno povečevalo, kar je bilo povezano s smermi študija, ki so
ekonometrijo vključevale med obvezne predmete. Tako je bilo v nekaterih
letih to število celo večje od 120. Danes je ekonometrija vključena v
predmetnik izbranih smeri že v spomladanski semester drugega letnika in v
tekočem študijskem letu jo bo poslušalo nekaj več kot 60 študentov.