Novo v Galeriji EF | Lučka Šićarov: “KO SEM DOOMA, BREZ ZOOMA”

V aprilu 2021 si bomo v Galeriji Ekonomske fakultete ogledali dela umetnice Lučke Šićarov.
V aprilu 2021 si bomo v Galeriji Ekonomske fakultete ogledali dela umetnice Lučke Šićarov.
»Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na vsaj 40 skupinskih in mednarodnih razstavah in imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini. Prejela je številna mednarodna priznanja in nagrade.
KO SEM DOOMA, BREZ ZOOMA
Psihoanalitična šala pravi, da temeljno razliko med zadovoljstvom in užitkom najlažje razložita zakonca, ki svojo kilometrino štejeta v desetletjih: zadovoljstvo je, ko si z zakoncem doma, užitek pa, ko te ni doma. V kolikor se vam zdi, da je z naslovom pričujoče razstave kaj narobe, da ni lektoriran, ali da gre za rimajočo domislico, vam Lučka pojasni: »En ‘o’ od doma je za zadovoljstvo, drugi pa za užitek«. Ali pa tako, da izpostavi klic krilatice, »Ostanite doma!«, ki je suspendiral uživanje in porušil normalnost, v kateri se je spodobilo pozdravljati z, “Uživaj!”. V nastajajoči zaslonski družbi brezstičnih navad je nekomu, ki mora ostati doma, nespodobno sporočati, naj uživa.
Pa vendar je Lučka tudi to zagato rešila z uživaškim gnetenjem in žganjem gline. Premislila je vse, kar ji je skozi desetletja prineslo prepoznavnost avtorskega ukvarjanja z žensko tematiko na humoren način, in se vrnila k začetkom – k izdelovanju skled, cvetličnih loncev in svetilk, k izdelkom, ki dom polepšajo, bivanje v njem pa naredijo znosnejše. Postavljala jih je povsod po hiši, v sobah, na terasi, na okenskih policah, v kopalnici, celo v shrambi. Takrat, ko so na vrsto prišli stoli in fotelji, sem se uprl: »Ne, na stole in fotelje pa ne bo šlo. Koliko časa je trajalo, da sem restavriral stilsko pohištvo, zdaj pa naj bo za podstavek? In kaj je ta razmajana pručka iz otroštva? Pa krogle iz lestencev iz časov, ko si hodila v osnovno šolo, sploh ne sodijo na podstavke za luči!«
In tako se je Lučka odločila: ko vse stoji in smo vsi doma, je treba dom preseliti v galerijo. Dom – ven iz hiše, dom v galerijo! Nastal je koncept pričujoče razstave: če je keramika okras v domu, potem je nujno, da bo v galeriji razstavljena med domačimi predmeti, stoli, kovčki, fotelji – pa ne samo iz njenega otroštva, temveč tudi iz prve svetovne vojne in iz še starejšega obdobja. Čustvena navezanost na galerijo Ekonomske fakultete, v kateri je pred petindvajsetimi leti prvič razstavljala svetilke in sklede, je koncept še utrdila in uživanje se je začelo.
Začela so se tudi nesoglasja, padale so težke besede o zaničevanju izdelkov, češ, da so manj pomembni od same postavitve, pa o razgaljanju intime in spodobnosti, vse do zamisli, da bi ob vsem razstavljenem lahko namesto mask nataknili na glavo gate. Lučka je stoično ugotovila, da je potemtakem nujno, da napišem besedilo za razstavni katalog in v njem poudarim, da je razstava pomembnejša od same keramike: »Vendarle sem po toliko letih doma tudi v galeriji EF!.
Zato takšno besedilo. S pripisom, da ste, v kolikor se odločite za nakup katerega od Lučkinih najnovejših izdelkov, na katere je pripisala letnico 20 ali 21, kupili tudi to zgodbo. Naj vam razkrijem še skrivnost: imam prste vmes tudi pri tem, da na ogled ni postavljena keramična košara za kolo.«
Stevan Šićarov
Razstavo si lahko ogledate aprila v prostorih Galerije EF.
Vljudno vabljeni!