Novo v Mali Galeriji EF | Polona Petek »Impresije iz narave: drevo, voda«

»Polona Petek je strastna, predana in večplastna slikarka. Zasvojena je z motivom narave, z ogromno paleto barvnih odtenkov in spreminjajočih se letnih časov, ki jih narava ponuja in jim zna subtilno prisluhniti, zmore čutiti, prepoznati in upodobiti skrivnostne vibracije. V naravi odkriva različna osebna občutja, dinamične vzgibe, številne in vedno drugačne duhovne podobe, ki jih potem subtilno in z lastno likovno govorico prenese v vizualne krajine na slikarskih platnih. Domala ves likovni opus Polone Petek je od nekdaj zavezan h klasičnim likovnim motivom in t. i. štafelajnemu slikarstvu, kjer lahko iščemo naslon na izročilo nekaterih preteklih obdobij. Dela, na katerih slika krajino in ljudi, nas hitro spomnijo na poteze impresionizma, vendar slikarka pojasnjuje, da čeprav jo nekateri označujejo za »neoimpresionistko«, gre seveda za drugačen, sodoben način ustvarjanja, ki po svoje odseva predvsem življenje, ki ga živimo danes in tukaj. Velikokrat uporabi pri svojem ustvarjalnem procesu naslon na fotografije, ki jih posname v naravi ali na različnih družbenih dogodkih. Tako njene podobe niso vpete zgolj v klasično razumevanje slikarske tradicije, temveč zaradi načina dela tudi v fotografsko razmišljanje in fokusiranje motivov.

Za aktualno razstavo v ptujski Miheličevi galeriji smo izbrali serijo slik, ki nosijo letnici 2021 in 2022 ter so prvič na ogled. Le majhen skupek sedmih slik je nastal v letu 2014, ko se je umetnica začela resneje in poglobljeno ukvarjati s tematiko krajinskega slikarstva. Nastaja ciklus t .i. vodnih slik. Upodobljena je neposredna okolica njenega domovanja ob reki Dravi: zaviti rečni rokavi, rastje ob vodi, drevesa, trstike … Z dinamičnimi, domala igrivimi potezami barvnih nanosov je Petkova doživljala svoj izpovedni milje kot skrivnostno in spreminjajočo se energijo nemirnih turbulenc v naravi ter hkrati lastnih življenjskih doživetij,  dojemanj in spreminjanj. Ob tem ostane še zmeraj zvesta upodabljanju skupinam ljudi ter posameznikov v različnih situacijah in razpoloženjih, katere realistične motive poišče s pomočjo fotografije. Dotakne se  tudi pereče svetovne problematike beguncev, kar pomeni, da je angažirana, zelo izpovedna in subtilna likovna zapisovalka sodobnega časa, ki nas nikakor ne sme pustiti ravnodušnih in ga ne smemo zaobiti.

V slikarkinem ustvarjalnem obdobju se v nadaljevanju začne realni svet postopoma spreminjati v navidezno abstrakcijo in umikati v povsem fantazijski, nedefiniran prostor. Ob tej spremembi opazimo v najnovejšem slikarskem opusu, da postane ozadje slikarskega polja in barvna paleta svetlejše, prepletena z belimi, rumenimi, oranžnimi lisami, sledijo pogumne,

osvobojene poteze čopiča, z dinamičnim kadriranjem iz sredine v vse prostore slikarskega platna. Nastajajo krajinske, vodne podobe s svetlim ozadjem, širokimi potezami, mehko kompozicijo in razpoloženjskim prehodom od realizma k abstrakciji. Vodne krajine so najprej nastajale kot risbe, potem je začela umetnica postopoma in previdno nanašati barve in risbe so se spremenile v slike. Pa vendar lahko še zmeraj razberemo prepoznavne motive – opazujemo všečne pokrajine obvodnega domačega sveta, gozd in posamezna drevesa, breze, cvetlične grede itd. Kljub temu, da slikarka ohranja kompozicijsko trdnost in predmetno prepoznavnost, pa naslikano pričuje o umetničinem vitalnem in poglobljenem občutenju izbranega motiva. Ta sprememba se je zgodila, ko se je Polona Petek vrnila po nekajletnem bivanju v tujini nazaj v domovino, v svoj slikarski dom, ob vodi in reki Dravi, ki jo nenehno navdihuje in motivno nikoli ne usahne, saj vedno stremi k temu, da poda svojim kompozicijsko zaključenim in skrbno izbranim motivom svojo intimno, osebno noto, ki izhaja iz navezanosti na kraje, kjer je preživela otroštvo. V letu 2021 Petkova išče in raziskuje naprej, nastane nekaj slik, kjer se umetnica od domačega rečnega fokusa preusmeri k morskemu. Nastajajo podobe morske krajine, morske obale …, kamen, sonce, voda, svoboda  … Simbolični pomen vode je mogoče locirati na tri prevladujoče teme, in sicer kot vir življenja, sredstvo očiščevanja in preporoda ali obnavljanja. Te tri teme lahko srečamo že v najstarejših izročilih in sestavljajo najrazličnejše kombinacije in razlage v številnih kulturah sveta. In ko gledamo slike Polone Petek in v njih prepoznavamo samosvojo in skrivnostno pokrajino, ki se razteza ob vodi, reki in morju, kjer drevesa in vodno dračje, kot nežne silhuete zaokrožajo izbran motiv in določajo rob vidnega, spoznamo, da je voda dejansko vir in prinašalka življenja, simbol čistosti in obnavljanja, vir preporoda in tudi duhovnosti.

Za slikarstvo Polone Petek so značilne drzne barvne kombinacije in nemirni gibi čopiča, ki poudarjajo raznolikost struktur, tekstur in različnih površin, od vode do betona. To doseže s posebno lastno slikarsko tehniko, ki jo odkriva in razvija, to je vodno-oljna tempera na surovo platno, sama meša jajčno, oljno tempero z različnimi dodatki, s katerimi doseže posebne vizualne efekte in specifične barvne nianse na platnu. Polona Petek, ob vsej svoji umetniški tenkočutnosti za dojemanje sveta in življenja okrog sebe ter kritičnega diskurza do globalne problematike ozaveščanja o našem planetu, pravzaprav slika lepe slike. Slike, ki so na prvi pogled res lepe, prijetne in všečne, kar v današnjem času vsesplošnega dojemanja in razumevanje, kaj vse se uvršča pod pojem moderna umetnost, ravno ne velja za laskavo ugotovitev. Toda, pri Poloni Petek ne smemo in ne moremo prezreti, da ta lepota pravzaprav izhaja iz poglobljenega metjejskega znanja, študija in poznavanja dosežkov sodobne umetnosti, subtilnemu sledenju življenja okrog sebe, predvsem pa trde delovne discipline in samosvojega umetniškega kreda.

Srečanje z umetnostjo Polone Petek potrjuje spoznanje, da je svet umetnosti racionalno neizmerljiv in velikokrat težko ubeseden. Pa vendar nas najnovejši slikarkin opus nagovarja, da je bistvo življenja (in umetnosti) v tem, da gre konstantno naprej, da vedno išče novo pot, da ne obupuje, temveč osmišlja. Na nevsiljiv način nas umetnica usmerja, da začnemo drugače razmišljati o življenju in svetu, o vrednotah, o naših odzivih, o ljubezni in smrti, o upanju in hrepenenju… In umetnost nam pri tem lahko pomaga. V slikarstvu Polone Petek se čutna iskanja in nove rešitve nikoli ne končajo in osupljivo potovanje v sodobni svet slikarstva se nadaljuje.«

Stanka Gačnik, umetnostna zgodovinarka, slovenistka, muzealka

Vodne krajine 2021-2022 / Najnovejši slikarski opus Polone Petek, Ptuj 2022

Razstavo si lahko ogledate marca v prostorih Male galerije EF.

Vljudno vabljeni!